Ignac Holzapfel med Vodnikom in Prešernom

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / sobota, 14. julij 2018 / 10:49  

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (155)

V Tržiču se je 15. julija 1799 rodil Ignac Holzapfel, ki sodi med najznamenitejše Tržičane. Na spletu o njem sicer ni mogoče najti, ali je bil pesnik ali pisatelj, drži pa, da je bil duhovnik, ki je, ko je bil mlad, živel v zanimivi družbi slovenskih študentov. Bil je le eno leto starejši od Prešerna in sodobnik nekaterih zanimivih mladih kranjskih dijakov, ki so živeli v času, ko je slovenščina nekako preraščala iz Vodnikove v Prešernovo poezijo.

Holzapfel je sodil v skupino dijakov, ki so hoteli nadaljevati Vodnikovo prizadevanje za uveljavitev posvetne poezije. V letih 1812 do 1818 je obiskoval ljubljansko gimnazijo. Teologijo je študiral v letih 1820–1824. Med drugimi je bil tudi sošolec Ireneja Friderika Barage, kasnejšega popotnika, slovničarja in izjemnega misijonarja, škofa, ki je menda še vedno kandidat za svetnika. Bil je sošolec Kosmača, dve leti za Kastelcem in eno leto pred Burgerjem, Finkom, Grabrijanom, Svetličičem in Voukom ki so se kasneje tudi izkazali na različnih področjih.

Vpliv druženja z Barago je povzročil, da ni postal janzenistovski rigorist, to je zelo strog, nepopustljiv človek. Druga njegova značilna črta je bila, da je vsaj že v bogoslovnih letih pripadal tisti skupini kranjskih dijakov, ki je osvojila misel, da hoče nadaljevati Vodnikovo prizadevanje za uveljavljenje slovenske posvetne poezije. Ni izključeno, da je mislil Smole tudi nanj in Grabrijana, ko je 24. februarja 1823 Čopu pisal: »Štedentje zméram Kranske pésem kujejo, pa sem zdi, de neč pravga vkupej ne spravjo.«

Holzapfel se sicer s pesništvom nikdar ni posebno ukvarjal, le včasih je »ktero, pa le za kratek čas zakrožil«. Ko so v letih 1823–1824 bogoslovci tretjega letnika Fink, Burger, Vouk in Svetličič tvorili slovstveno društvo, kjer so se vadili v slovenskem pisanju ter na skrivnem prirejali slovenski list, ki je v rokopisu krožil med člani, je bil v njihovem društvu verjetno tudi Holzapfel. Ko je v šolskem letu 1824/1825 postalo aktualno vprašanje, kako bi se tendence skrivnega krožka prenesle v javnost, je imel verjetno vlogo posredovalca, saj je pridobil Andriolija in Ciglerja, da sta 9. septembra 1824 z njim podpisala prošnjo za slovenski časopis. V Kastelčevi ostalini se je ohranilo sedem njegovih pesmi.

Holzapfel je bil kaplan v Kamniku od jeseni leta 1824 do septembra 1825, v Preddvoru do septembra leta 1827, v Mengšu do zime 1829, pri sv. Jakobu v Ljubljani do 1834. Bil je župnik v Črnomlju do leta 1848 in nato dekan v Ribnici. Bil je tudi ustanovitelj in mecen gluhonemnice v Ljubljani ter sodelavec Kranjske čbelice.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Kranju se je 10. 7. 1905 rodil operni in koncertni basist Marjan Rus. Na okoli tridesetih evropskih gledaliških odrih je odpel do 107 basovskih in basbaritonskih vlog.

V Radovljici se je 13. 7. 1836 rodil deželni glavar kranjski grof Gustav Thurn-Valsassina. Dne 16. 9. 1881 je bil imenovan za deželnega glavarja Kranjske, kar je ostal do smrti.

V Kranju se je 14. 7. 1914 rodil književnik Albert Papler. Napisal je prvo slovensko TV-nadaljevanko Večerna šola. Predvajana je bila v letih 1965–1966, vendar ni ohranjena.

V Kranju se je 15. 7. 1885 rodil načelnik jugoslovanskega Sokola Miroslav Ambrožič.