Skoraj vedno kdo opozori tudi na nasilje
Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je s sodelavci poslovala v Mestni občini Kranj. Na pogovor so se lahko prijavili vsi, ki so ocenili, da so jim kršene pravice in bi jim lahko varuhinja s sodelavci pomagala. To je storilo šestnajst oseb. Varuhinja se je sestala tudi z županom Boštjanom Trilarjem.
Kranj – Kot je v sredo v prostorih kranjske občine na novinarski konferenci povedala varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, je namen teh srečanj po Sloveniji velika priložnost za ljudi, da se pogovorijo, potarnajo, se posvetujejo. V uradu varuha potem še podrobneje preučijo omenjene probleme. Nussdorferjeva je v Kranju sprejela osem oseb, še osem jih je sprejela namestnica varuhinje človekovih pravic dr. Kornelija Marzel. »Varuh vseskozi pazi na zaupnost postopka, so pa nekateri primeri, ki jih lahko predstavimo, ne da bi te osebe prepoznali,« je pojasnila Nussdorferjeva, ki se je tokrat prvič srečala s problemom nepriznanja tuje diplome. Neka gospa pa je prišla, ker ima težave s priznanjem invalidnine. Varuhinja na splošno zaznava, da ljudi moti, ker se pogosto zapiše, da zdravljenje še ni končano in ne morejo uveljavljati invalidnine.
Ni občine brez medsosedskih sporov
V konkretnem kranjskem primeru pravda teče že sedem let in varuhinja je opozorila, da si ta primer v medsosedskem sporu zasluži vsaj odgovor, zakaj traja tako dolgo, po čigavi zaslugi. Sprejela je tudi predstavnike Civilne iniciative za zeleno Stražišče, ki so za območje Laz opozorili na številne težave okoljske narave; na industrijske odpadke, ki se tam zbirajo, na potrebe po gradnji kanalizacije, na požarno (ne)varnost. Prvič se je srečala z željo po spremembi namembnosti gozda v kmetijsko zemljišče, običajno bi ljudje radi kmetijska zemljišča spremenili v zazidalna. In skoraj ni kraja, ki ga obiščejo, da ne bi kdo opozoril na nasilje. Ne gre samo za nasilen odnos nad partnerjem, ampak tudi za nasilje v odnosu starši-otroci, zlasti nad starejšimi ženskami, potem ko ostanejo same. Neki gospod pa ima težave s priznanjem veteranstva, kar v Sloveniji ni redkost.
Kornelija Marzel je prisluhnila problematiki nepovračila stroškov prevoza za mladostnika, starega 23 let, v šolo s prilagojenim programom in zagotovila, da bodo poizvedeli, kako je s tem. V zvezi z rejništvom je bilo vprašanje odgovornosti za škodo, ki jo rejenec povzroči. Rejnik je namreč prejel zelo pavšalne, nedodelane odgovore centra za socialno delo; v zvezi s tem bodo pri varuhu odprli pobudo in primer obravnavali.
Neki gospod je zatrjeval zdravstveno napako in s tem povezano še aroganco zdravstvenega osebja. Bil je tudi primer zatrjevane neetičnosti odvetnika, ki je najprej zastopal stranko na toženi strani, potem pa stranko na nasprotni strani.
Nemoč lastnikov stanovanj
Neka gospa je opozorila na težave v stanovanjskem bloku, ki se je adaptiral prek upravnika, ki je najel izvajalca. Dela so opravili, vendar ne v korist vseh lastnikov. »Vse preveč ljudi navaja monopolnost, avtoritarnost upravniških podjetij in nemoč lastnikov stanovanj,« je opozorila Marzelova in poudarila nujnost sistemskih rešitev. Eden od obiskovalec je omenil še primer oviranega dostopa društva do mestnega jedra Kranja, župan je kasneje pojasnil, kako to rešujejo. S področja zakona o pacientovih pravicah so obravnavali vidike in pogoje izjave o vnaprejšnji zavrnitvi zdravljenja. V tem primeru je gospa želela spodbuditi tudi javno diskusijo o evtanaziji.
Varuhinja se je s sodelavci sestala tudi z županom Boštjanom Trilarjem. Povedal je, da je nezaposlenost v kranjski občini ena najnižjih, če ne celo najnižja v Sloveniji, in da so podjetja, ki že ne dobijo delavcev. Opozoril je na pomanjkanje oskrbovanih stanovanj in prostora v domovih za starejše, na področju zdravstva pa zlasti na pomanjkanje družinskih zdravnikov. Govorili so o okoljski problematiki in o kategorizaciji javnih cest, kar je vseslovenski problem, a je Trilar povedal, da to obvladuje. Kot je še navedla varuhinja, župan pričakuje več posluha države na področju financ z višjimi povprečninami, zato da bi vsaka občina zmogla vse, kar mora plačevati.
Starejši ob vseh obiskih varuhinje navajajo prenizke pokojnine, Nussdorferjeva pa še generalno opaža pogosta opozorila starejših, da so uradni postopki preveč komplicirani. Zato še zlasti uradnike poziva, naj bodo prijaznejši, pojasnilna dolžnost uradnih organov pa je tista, ki bi marsikomu olajšala življenje.