Sindikalist ni žalil direktorja

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Domov / petek, 6. julij 2018 / 18:33  

Kranjsko sodišče je Mateja Jemca iz zveze svobodnih sindikatov oprostilo obtožbe, da je kot predsednik sindikata letalsko tehničnega osebja žaljivo obdolžil družbo Adria Tehnika in njenega nekdanjega direktorja Maksimiljana Peleta.

Kranj – Okrožno sodišče v Kranju je v torek po izvedenem sojenju predsednika sindikata letalsko tehničnega osebja v Adrii Tehniki (AT) Mateja Jemca oprostilo vseh obtožb žaljive obdolžitve, ki sta jih v zasebni kazenski tožbi zoper njega zatrjevala AT ter njen nekdanji glavni izvršni direktor Maksimiljan Pele. Zasebna tožilca, ki morata plačati vse stroške sojenja, sta zatrjevala, da je sindikalist lansko pomlad v medsebojni komunikaciji z vodstvom družbe preko elektronske pošte in v dveh medijskih objavah predvsem direktorju Maksimiljanu Peletu očital cinizem, strahovlado, ustrahovanje in različne pritiske na zaposlene, z neresničnimi in negativnimi vrednostnimi obsodbami pa da je, čeprav je šlo za zakonit sindikalni boj, presegel meje dopustnega. »Obtoženi ni prestopil meje dovoljenega, drugačna sodba pa bi dejansko pomenila konec sindikalnega delovanja in ustavno zagotovljene svobode izražanja,« pa je v ustni utemeljitvi oprostilne sodbe nasprotno poudarila okrožna sodnica Marjeta Dvornik.

Zasebna tožba se je nanašala na čas, ko so v AT potekala pogajanja o novi podjetniški kolektivni pogodbi, na katerih je Jemec sodeloval kot predsednik sindikata letalsko tehničnega osebja. V družbi AT, ki jo je pred tem kupil poljski Linetech Holding, so namreč aprila 2016 odpovedali podjetniško kolektivno pogodbo iz leta 2013, vodstvo družbe pa je januarja lani delavcem ponudilo nov predlog kolektivne pogodbe, s katero pa se v sindikatu niso strinjali, ker da bi korenito posegla v pravice zaposlenih, predvsem letalskih tehnikov. Jemec naj bi tako lansko pomlad v medsebojni komunikaciji z vodstvom AT preko elektronske pošte in tudi v nekaterih medijskih objavah predvsem direktorju Maksimiljanu Peletu očital cinizem, strahovlado, ustrahovanje in različne pritiske na zaposlene, ki so zato zapuščali podjetje.

Sindikalist prestopil meje dopustnosti

Pooblaščenec zasebnih tožilcev Borut Soklič je ocenil, da je Jemec pri izvajanju sicer zakonite sindikalne dejavnosti prestopil meje normalnega komuniciranja in je svoje pravice zlorabil na način, da je AT in njenemu direktorju očital stvari, ki so bile zanju objektivno žaljive in neresnične. »Zadeva je bila izpostavljena tudi medijsko, kar je v javnost spravil obdolženi sam. Vsa kazniva dejanja so bila storjena tako, da zasebna tožilca nista mogla dopustiti takega nivoja komuniciranja in žalitev,« je dejal odvetnik. Kasneje zaslišani Maksimiljan Pele je dodatno povedal, da so se za preklic stare kolektivno podjetniške pogodbe odločili, ker se je ta v letu 2014 zaradi sezonske naravnanosti poslovanja AT pokazala kot pomanjkljiva, saj so morali zaposlenim viške ur izplačevati dvakrat letno, tudi aprila, kar je negativno vplivalo na tekoče poslovanje družbe, ki v poletnih mesecih nima pravih prilivov. Poleg tega je bilo treba kolektivno pogodbo uskladiti z zakonodajo. Pele je zatrdil, da nikomur ni nikdar grozil, so si pa prizadevali za spoštovanje notranjih pravilnikov podjetja. Glede očitka, da je zaradi njegovega ravnanja okoli trideset zaposlenih, tudi veliko licenciranih letalskih tehnikov, zapustilo podjetje, pa je dejal, da so bili glavni razlog za odhode ekonomske narave, le pri enem ali dveh zaposlenih pa je pogodbo o zaposlitvi prekinilo podjetje. Zaradi medijskih objav so morali pomiriti tudi več strank, po njegovi oceni pa so iz tega razloga dva projekta tudi izgubili, je še dodal.

Člani sindikata zahtevali reakcijo

Matej Jemec, ki je sicer sekretar gorenjske Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, pa je pojasnil, da so očitki iztrgani iz konteksta. Po njegovih besedah so se razmere v AT zaostrile po prevzemu podjetja s strani poljskega lastnika konec leta 2015. »Verjetno je direktor dobil od novega lastnika neki apel, da sistematično sesuje sindikat v podjetju in zmanjša delavske pravice,« je ocenil in poudaril, da sta morala podjetje kmalu zapustiti dva najmočnejša sindikalista, na desetine zaposlenih pa je prejelo opozorilo pred odpovedjo, tudi iz tako banalnega razloga, kot je za dve minuti prezgodnji prihod na delo. »Člani sindikata so zato od mene zahtevali, da je treba na te pritiske reagirati. Vse odločitve so bile sprejete na zboru članov sindikata,« je dejal. Kot je dodal, je zaostrena sindikalna dejavnost kasneje vendarle obrodila sadove, saj se je Pele umaknil iz pogajanj o novi kolektivni pogodbi (pred meseci je odstopil še z mesta direktorja), ki so od tedaj potekala v konstruktivnem duhu.

Ni bilo namena zaničevanja

Tudi po mnenju sodnice Marjete Dvornik so bile domnevno žaljive besede iztrgane iz konteksta in da je treba izjave obtoženega Jemca presojati v celoti. »Podrobno branje vsebine njegove elektronske pošte tudi pokaže, da je bil pri izbiri besed previden, na kar verjetno vpliva tudi obtoženčeva pravna izobrazba. Sporočila so zapisana tako, da tega ne trdi on, ampak da je bil obveščen oziroma je prejel informacijo,« je poudarila in dodala, da je v vsakem primeru šlo zgolj za obtoženčeve ocene razmer v družbi, in ne trditve. Sodnica meni, da zasebna tožba sploh ne vsebuje vseh zakonskih znakov očitanih kaznivih dejanj, žaljivo obdolžitev pa bi po mnenju sodišča Jemcu lahko očitali le v enem novinarskem prispevku, v katerem pa je tudi zasebni tožilec imel možnost predstaviti svoje stališče. Sodišče sicer tudi v tem primeru ni našlo namena zaničevanja. Glede na izpovedi zaslišanih prič namreč izhaja, da so bile obtoženemu posredovane informacije o pritiskih na zaposlene, zato je imel tudi razlog verjeti v resničnost svojih besed, je razložila sodnica, ki je še ugotovila, da Jemčeve ocene niso bile osebno uperjene proti direktorju Peletu in družbi AT.