Plaz nad Koroško Belo

Besedilo: Urška Peternel
Kategorija: Jesenice / sreda, 27. junij 2018 / 19:09  

Samo to mi povejte, koliko časa bomo jaz in moja družina imeli, da zbežimo na varno, če se plaz res sproži.« Takole je eden od krajanov Koroške Bele ubesedil strah domačinov, ki so izvedeli, da plazovi na pobočjih Potoške planine, ki jih vsak dan gledajo skozi okna, nikakor niso tako nedolžni, kot so mislili dotlej ...

Leta 2015 je Geološki zavod Slovenije sodeloval v evropskem projektu RECALL, v katerem so proučevali štiri potencialno nevarna pilotna območja v štirih državah. V Sloveniji so v projekt vključili plaz na Potoški planini nad Koroško Belo. Že prve ugotovitve so pokazale, da so na območju opazni masni premiki, saj obstajajo odprte razpoke, deformirane gozdne ceste, ukrivljenja drevesa, zastajanje vode … A v nasprotju s prvimi medlimi odzivi države in lokalne skupnosti so izsledki krajane prestrašili. Zaskrbljeni so se združili v civilno iniciativo Plazovi nad Koroško Belo in s pritiskom na odgovorne dosegli, da je država naročila dodatne raziskave plazu. Lani jeseni so tako strokovnjaki geološkega zavoda podrobno proučili širše območje Potoške planine. Ugotovili so, da lahko z največjima plazovoma Urbas in Čikla ter še dvajsetimi manjšimi plazovi ob izrednih vremenskih razmerah, dolgotrajnem deževju, taljenju snega ali potresu pride do premikanja več kot milijon kubičnih metrov različnih materialov. Drobirski tok, kakršen je razdejal Log pod Mangartom, bi se torej v primeru črnega scenarija lahko sprožil tudi nad Koroško Belo, kar bi imelo uničujoče posledice …

Izsledke so – po precejšnji zamudi in pritisku civilne iniciative, ogorčene nad ignoranco ministrstva za okolje in prostor – prejšnji teden vendarle predstavili krajanom. Da krajane skrbi, je pokazala že udeležba na predstavitvi, saj so povsem napolnili dvorano gasilskega doma. Z zanimanjem so poslušali predstavitev raziskav in predlagane zaščitne ukrepe, med katerimi so zlasti izvajanje monitoringa, urejanje in gradnja dodatnih zaplavnih pregrad, čiščenje ter vzdrževanje struge potoka Bela. A ukrepi še niso niti časovno niti finančno podrobno opredeljeni. To tudi najbolj skrbi krajane – da nihče ne bo pravočasno ukrepal. A jeseniški župan je zagotovil, da sta se v reševanje problematike aktivno vključili tako Občina Jesenice kot država. Občina naj bi zagotovila denar za vzpostavitev avtomatskega sistema spremljanja premikov plazu, država pa naj bi poskrbela za dodatne zaplavne pregrade in vzdrževanje struge potoka Bela. A krajane je še naprej strah. Bojijo se, da bo nekega dne skozi vas spet pridrvel plaz, kot se je to zgodilo že leta 1789 ... Ali kot je dejal eden od domačinov: »Prav v tem trenutku vasi grozi več kot milijon kubičnih metrov materiala.« Bi vi mirno spali?