Na zahodu nič novega

Besedilo: Alenka Bole Vrabec
Kategorija: Nasveti / nedelja, 24. junij 2018 / 13:53  

V juniju mineva 120 let, odkar se je v Osnabrücku rodil nemški pisatelj Erich Maria Remarque. V rojstnem mestu je študiral na katoliškem učiteljišču, dokler ga leta 1916 niso vpoklicali na zahodno fronto. V strelskem napadu ga je hudo ranila granata in dobil je strel vrat. Do konca vojne se je zdravil bolnišnicah in izhajati so začeli njegovi prvi teksti. Dokončal je šolo, bil učitelj, se lotil tudi drugih poklicev in se težko preživljal. Ko je leta 1929 izšel njegov roman Na zahodu nič novega, se mu je življenje zasukalo. Roman ima močno pacifistično noto in so mu botrovala Remarquova grenka doživetja na fronti.

Leta 1930 se je oglasil Hollywood in film, posnet po romanu, je dobil oskarja. Leta 1931 so ga predlagali, da bi dobil Nobelovo nagrado za mir, a se je uprla Nemška zveza oficirjev. V Nemčiji ni bil več varen in se je tako kot številni drugi napredni nemški intelektualci umaknil v Švico in se nato preselil v ZDA. Kmalu je dobil ameriško državljanstvo. A nacisti so v besu, ker se jim je izmuznil, aretirali njegovo sestro, šiviljo po poklicu, jo obtožili veleizdaje in jo obglavili z avtomatično sekiro. Za njeno smrt je Remarque izvedel šele po vojni. Poročen je bil trikrat, prvič s plesalko Ilse Jutto Zambona, od katere seje ločil, a jo je nato vseeno še enkrat poročil, da ji je omogočil odhod v ZDA. Nenehno ga je peklil pečat skromnih razmer, iz kakršnih je izšel, in rad se je nosil in fotografiral kot dandy. Ženske so ga oboževale, njegovi ljubici sta bili tudi Marlene Dietrich in Greta Garbo.

Leta 1967 je dobil visoko nemško odlikovanje veliki križec za zasluge. Po poroki s prvo ženo Charlieja Chaplina Paulette Godard je jesen svojega življenja preživel v švicarskem Locarnu, kjer je 1970 umrl za anevrizmo. Bil je med najbolj branimi evropskimi avtorji, bralci so najraje imeli Na zahodu nič novega, Slavolok zmage in Noč v Lizboni, v vseh treh pa razglablja o nesmislu in grozotah vojne in vanje vpetih človeških odnosih.

Smeazza po locarnsko

Za 4 osebe potrebujemo: 400 g pora, narezanega na tenke kolobarčke, 500 g špinače, blanširane, odcejene in tenko narezane, 1 pest narezane blitve, 1 strok česna, maslo za praženje zelenjave, 2 dl vode, 3 jajca, 5 žlic ajdove moke, 250 g pikantnega sira, najboljši je appenzeller, sol, poper, muškatni orešek, 1 žlico sesekljanega majarona, 2 žlici cvetov boreča, eno za jed, drugo za okras, 1 list papirja za peko, maslene kosmiče, model za pite, premera 23 centimetrov.

Špinačo operemo, blanširamo in dobro odcedimo. Por narežemo, blitvo sesekljamo, česen stremo. Na maslu, ki ne sme porjaveti, prepražimo zelenjavo in neprestano mešamo, dodamo sesekljan majaron in narezane cvetove boreča. Ohladimo in začinimo. Moko presejemo. Jajca umešamo, dodamo vodo in moko in pazimo, da se ne narede grudice. Primešamo zelenjavo in na drobne kocke narezan sir. Primeren pekač obložimo s papirjem za peko in zlijemo nanj testo. Obložimo s kosmiči mrzlega masla. V pečici, ogreti na 200 °C, pečemo 45–50 minut. Ponudimo z listnato solato.

Pa dober tek!