Sam doma?

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: Zanimivosti / sobota, 23. junij 2018 / 07:59  

Začenjajo se težko pričakovane poletne počitnice, ki pa nekaterim staršem, zlasti učencev iz nižjih razredov, prinašajo tudi skrbi. In stroške, saj mlajši šolarji pač ne morejo biti doma povsem sami, zato si starši pomagajo tudi z različnimi oblikami počitniškega varstva, ki pa ni ravno poceni.

Kam z otrokom v teh desetih tednih, sem se kot mamica prvošolke tudi sama začela spraševati že kar nekaj časa nazaj, saj tako kot drugi zaposleni starši ne morem biti celo poletje doma. Za razliko od nekaterih imam vsaj možnost, da gre lahko deklica v varstvo k starima staršema, kjer bo preživela lep del počitnic. Ko prištejem še tri tedne dopusta, konjičkove počitnice, oratorij, plavalno šolo in dva tedna v kranjskem medgeneracijskem centru, bo končno – 3. september, ko se začne novo šolsko leto.

Ja, za nekatere starše so lahko počitnice kar dolge ... V Kranju imamo sicer zadnja leta brezplačne počitniške aktivnosti v medgeneracijskem centru, ki ob sofinanciranju občine, države in EU potekajo kar osem ur dnevno. Pa vendarle sprejmejo do trideset udeležencev dnevno. Potrebe so zagotovo večje: ne nazadnje je bilo v kranjski občini letos samo prvošolcev več kot 650. Poleg tega je zaradi širše dostopnosti programa otrok v aktivnosti lahko vključen največ dvajset dni. S tem sicer ne moreš v celoti »pokriti« poletnih počitnic, a v večini drugih občin starši možnosti, da bi otroka zjutraj oddali v brezplačno varstvo in prišli ponj popoldne na poti iz službe, sploh nimajo. V Ljubljani, denimo, je bilo ob začetku zbiranja prijav na subvencionirano varstvo skoraj obsedno stanje; nekateri programi so pošli v manj kot minuti, izvajalcem so se zaradi navala sesule spletne strani … Zanimanje za brezplačno ali vsaj cenejše počitniško varstvo se bo z leti povsod bržkone samo še stopnjevalo, saj plačljive vsebine dodobra zarežejo v družinski proračun, babice in dedki pa tudi ne morejo povsod vskočiti. Morda živijo na drugem koncu Slovenije, niso več tako vitalni ali pa so, kar je vse bolj pogosto, še v službi.

Občutek, ko imaš otrokove počitnice skrbno načrtovane in razdelane od prvega do zadnjega dne, je kar malce nenavaden. So dnevi, ko so otroci vključeni v razne dejavnosti tudi po osem ur in več, preden starši prihitimo ponje, sploh še počitniški? Po drugi strani pa se mi poraja vprašanje, ali ni nemara celo bolje, da ima otrok vsaj del počitnic organiziranih? Pa ne le mlajši učenci, pač pa predvsem starejši, tisti, ki so že sami doma. Marsikdo izkoristi odsotnost staršev in mu dneve zapolnjujejo televizija, telefon, tablica, kar je – vsaj po mojem – daleč od aktivnega in kakovostnega preživljanja počitnic.