Janez Stergar in njegova Koroška

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Slovenija / petek, 22. junij 2018 / 16:09  

Veliko predstavnikov slovenskih organizacij na Koroškem in v Italiji, zastopnikov koroških deželnih oblasti in sodelavcev na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani ter znancev se je zbralo v torek na Slovenski gimnaziji v Celovcu, kjer so podelili 12. Kugyjevo nagrado. Prejel jo je strokovni svetnik, profesor zgodovine in geografije ter dolgoletni sodelavec Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani Janez Stergar, ki bo 11. julija star sedemdeset let. Koroška je njegova srčna stvar, enajsta božja zapoved, kot je v obrazložitvi dejal nekdanji ravnatelj Slovenske gimnazije v Celovcu dr. Reginald Vospernik. V Koroško se je zaljubil še kot mladenič, ki je taboril in kasneje tudi kolesaril in pešačil po Koroški. S Koroško in koroškim vprašanjem se je začel ukvarjati znanstveno. Pisal je in še piše razprave in knjige, vsa leta je dejaven v Klubu koroških Slovencev v Ljubljani in v Društvu slovensko-avstrijskega prijateljstva, prizadeva si za sožitje in večjezičnost v prostoru Alpe Jadran in za preseganje zgodovinskih zamer. Srečanje predstavnikov nekdanjih koroških brambovcev iz let bojev za Koroško in Društev generala Rudolfa Maistra na velikovškem pokopališču, kjer skupaj počivajo padli z obeh strani, je tudi njegova zasluga. Iz pozabe je dvignil eno prvih slovenskih doktoric znanosti, botaničarko, koroško Slovenko dr. Angelo Piskernik, po kateri se bo končno imenoval tudi eden od parkov v Ljubljani. »Postal sem Korošec, kar je tudi zasluga mojih profesorjev in prijateljev, ki imajo korenine na Koroškem,« je povedal na podelitvi. Tudi dr. Julius Kugy, po katerem se imenuje nagrada, ki jo podeljuje Skupnost koroških Slovenk in Slovencev, je zagovarjal sodelovanje in sožitje narodov, jezikov in kultur na območju med Alpami in Jadranom. »V čast mi je, da sem v družbi uglednih prejemnikov te nagrade. Med drugim jo je prejel tudi dr. Ernest Petrič,« je povedal profesor Janez Stergar, ki ima tudi gorenjske korenine. Mamin oče je bil Jože Sedlar, Mačurjev iz Britofa, kamor je nagrajenec pogosto hodil na počitnice in se kopal v mrzli Kokri.

Nagrado in listino s podobo dr. Juliusa Kugyja, ki jo je izdelal koroškoslovenski umetnik Kristijan Sadnikar, je nagrajencu izročil predsednik Skupnosti koroških Slovenk in Slovencev, župan Globasnice Bernard Sadovnik, za kulturni program pa je poskrbel Kvintet Donet.