Umetnik Marko Pogačnik na istem mestu v kletnem prostoru galerije Prešernove hiše, kjer se je leta 1965 razstavil sam, potem ko so pred odprtjem razstave umaknili njegova umetniška dela. / Foto: Igor Kavčič

Ženski princip in novi prostor

Po več kot pol stoletja v galeriji Prešernove hiše ponovno razstavlja akademski kipar, nagrajenec Prešernovega sklada Marko Pogačnik. Razstava s skupnim naslovom Tretja umetnost se nadaljuje v Galeriji Prešernovih nagrajencev, prek poletja pa se bodo zvrstila še predavanja, delavnice, predstavitve knjig, konec avgusta pa pogovor o Pogačnikovem umetniškem ustvarjanju.

Kranj – Razstava s skupnim naslovom Tretja umetnost akademskega kiparja Marka Pogačnika, ki je od petka in bo prek vsega poletja na ogled v obeh osrednjih kranjskih galerijah, ni običajna razstava. Kranjčan Marko Pogačnik, ki sicer že več kot polovico življenja živi v Šempasu, ustvarja in deluje pa tako rekoč po vsem svetu, kjer med drugim vzpostavlja geopunkturne točke in s sodelavci postavlja kozmograme, se s to razstavo zopet vrača v galerijski prostor, kjer je začel svojo umetniško pot – in bil hkrati pred več kot petdesetimi leti iz njega tudi izgnan.

Leta 1965 je v Prešernovi hiši prvič razstavljal še kot študent Akademije za likovno umetnost. »Med drugim je razstavil križev pot, ki ga je obogatil s svojimi osebnimi predmeti in ga vsebinsko povezal z dogajanjem v Kranju, ki je bilo po mnenju takratne mladine zadušljivo. Odziv odločujoče javnosti je bil izrazito negativen, njegov popartistični pristop in ''ready-made'' artefakti pa niso bili razumljeni,« poudarja kustos Gorenjskega muzeja Gašper Peternel, ki Pogačnikovo vrnitev v Prešernovo hišo v prispodobi označuje kot »vrnitev na kraj zločina«. Istega leta pozimi je namreč skupaj razstavljal z Vinkom Tuškom in Henrikom Marchelom v takrat novonastalem razstavišču v kleti. Njegova dela so bila že pred odprtjem umaknjena in nadomeščena z deli drugega umetnika. »Pogačnik se ni dal, zato se je razstavil sam in s tem izvedel prvi performans pri nas. Politika se je prestrašila njegovega umetniškega jezika in vrata v kranjska razstavišča so bila zanj poslej zaprta,« pojasnjuje Peternel in dodaja: »Tokrat se predstavlja s kozmogrami, ki izpričujejo genealogijo ženskega vidika Božanstva.«

V Prešernovi hiši je razstava razdeljena na tri dele. V prvem delu poudarja žensko moč in božanstva. »Naša civilizacija je patriarhalna in pozna hierarhične odnose ter postavlja božanstvo kot boga na prestol in nad vsem. Ta način je postal rušilen, razdiralen, že pet tisoč let si sledijo vojne, smo na robu ekološke katastrofe, zato iščem drugačno pot. Eden bistvenih vidikov te drugačne poti je, da se civilizacija preobrazi in utemelji na ženskem principu,« o temi, s katero se ukvarja že več kot dvajset let in zaznamuje prvi del razstave, spregovori Marko Pogačnik. Tako v treh kozmogramih predstavlja tri Boginje in jih z lesnim ogljem v risbah in zapisih pojasnjuje na stenah galerije. Izpostavlja belo, rdečo in črno Boginjo. Na drugi strani galerije sledita še starejša in mlajša generacija Boginj, mati in pa vnukinja Modra Gaja. V prvem prostoru še obravnava Prešernov Krst pri Savici, v katerem na primeru ene od kitic razkriva, da je tudi pesnik imel vednost o treh Boginjah.

V obeh galerijah je predstavljeno tako Pogačnikovo umetniško ustvarjanje v preteklosti kot njegovo delovanje v aktualnem času. V drugi sobi Prešernove hiše je tako na istem mestu kot leta 1965 na ogled originalni cikel risb z izleta v Dajlo. »Trije prijatelji smo za en dan šli v to istrsko vas in jo zabeležili, podoživeli: Naško Križnar s filmom, Franci Zagoričnik s poezijo in jaz z risbo,« se spominja Pogačnik in nas v galerijsko klet napoti na ogled treh vidikov prvinskih (atomskih) ustvarjalnih bitij Boginje v mitični podobi zmajev, ki jih avtor obravnava kot angele zemlje. Ti so prav tako izklesani v kamnih. Prav tu v kleti so pred več kot pol stoletja odstranili njegova dela.

V sožitju z Zemljo

Dlje po Prešernovi ulici in naprej od vodnjaka na Glavnem trgu v Galeriji Prešernovih nagrajencev sledi še obsežnejši del razstave, ki sega v vse tri etaže. Tu je na odprtju razstave o Marku Pogačniku spregovoril dr. Miklavž Komelj, tudi avtor obsežnega besedila v katalogu k razstavi. »Marko Pogačnik je na novo postavljal koordinate, kaj sploh je umetnost – v gibanju OHO prepoznamo tudi aspiracijo po novem začetku sveta in civilizacije. Njegova umetnost ne apelira samo na ljudi, ampak tudi na druge stvari v okolju in okolje samo.«

Razstavo v spodnjem delu začne z Manifestom, s katerim obiskovalcem podaja občutje novega prostora. Marko Pogačnik govori o preobrazbi prostora: »Po letu 1997 sem začel opazovati Zemljo, ki je ubrala neko novo pot. Gre za nov prostor, ki ni več vezan na razumski pogled, ki izključuje večji del resničnosti. Zemlja postaja vedno bolj slabotna pod pritiskom ozkosti človeškega razuma, zato je ubrala svojo lastno pot, po kateri se iz tega primeža ustvarjalno izkopati. Mislim, da je zelo pomembno, da ta proces ozavestimo, da gremo z njo in ne ostanemo v praznem prostoru.« Manifest je zapisal na steno v prostoru pa je pripadajoči kozmogram.

»Razstava je nastajala od jeseni, z ženo Mariko pa sva jo postavljala ves pretekli teden. Za instalacijo v drugem prostoru v pritličju sem zbiral kamne po šempaškem polju,« pripoveduje Pogačnik. Instalacijo sestavljajo trije krogi iz različno velikih prodnikov, na sredini pa je vertikalno postavljeno steklo. Gre za dva nasprotna pola, ki se dopolnjujeta in tvorita horizontalno polje materije in vertikalno polje duhovnih kvalitet. Trikotnik na sredi je kot sinteza. Instalacijo povezuje z otokom na Savi, na katerem se je lokacija bazilike sv. Martina. Ta otok je po Pogačnikovem mnenju nekakšna žariščna točka za širši kranjski prostor. Leži tam, kjer je križišče in deloma parkirišče pri Iskri.

V prvem nadstropju je avtor enega od prostorov označil za historični del razstave. Gre za dela od leta 1962 in prve razstave v foajeju Prešernovega gledališča naprej, od risb do »ready-made« artefaktov. Na razstavi je tudi zgodovinski dokument, na podlagi katerega so Pogačnika v tistem času želeli spraviti v psihiatrično ustanovo in ga označiti za shizofrenika. Rešil me je profesor Milčinski.« Tu so še na ogled risbe iz Plamenice ter nekaj drugih del iz umetnikovega zgodnjega obdobja, tudi tista, ki so bila leta 1966 z razstave izločena.

V najmanjši sobi galerije je na ogled delo, s katerim se je lani predstavil v Muzeju Ossipa Zadkina v Parizu. Kamni z risbami so predstavljeni kot elementarna bitja. V zadnji sobi so na fotografijah prikazani geopunkturni projekti, ki jih Marko Pogačnik skupaj s sodelavci in sodelavkami gradi po planetu. V drugem nadstropju umetnik v obsežni instalaciji predstavlja več kot štirideset risb in zapisov svojih sanj. O njih je na voljo tudi knjiga s komentarji.

Ob delavnicah in predavanjih, ki so potekala v preteklem tednu, v atriju Galerije Prešernovih nagrajencev sledi 25. junija ob 17. uri še delavnica Telesne vaje Dotika Gaje, 3. julija ob 19. uri bo Marko Pogačnik predstavil novo knjigo Slovenija čudežna, 7. avgusta ob 19. uri bo Marko Pogačnik govoril o Petem evangeliju Jezusa iz Nazareta in slovenskih starovercih, 29. avgusta ob 19. uri pa se bo poletje z Markom Pogačnikom zaključilo s pogovornim večerom o njem in njegovem umetniškem ustvarjanju.

Oddajte svoj komentar

Kranj 17°

zmerno oblačno
vlažnost: 86 %
veter: Z, hitrost: 11 km/h

14/28

torek

13/30

sreda

14/30

četrtek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

 

 

 

IZLETI / Kranj, 17. julij 2018

Kopalni izlet

IZLETI / Kranj, 17. julij 2018

Kolesarski izlet

IZLETI / Jesenice, 17. julij 2018

V Strunjan

FILM / Jesenice, 17. julij 2018

Torkova kinoteka Poletje na Stari Savi 2018

PREDAVANJA / Kranj, 17. julij 2018

Adijo, blokade, čas je za boljše življenje!

IZLETI / Preddvor, 17. julij 2018

Na Konjščico

PRIREDITVE / Kranj, 18. julij 2018

Medgeneracijske prireditve

IZLETI / Kranj, 19. julij 2018

Od Tonkine koče do Poštarskega doma

 

 
 

 

 
 
 

Služiti Slovenski vojski / 12:41, 11. julij

Bravo mladi vojaki.... na mladih svet stoji.

Spomin na preboj na Menini / 08:31, 11. julij

Večna slava junakom domoljubom in vsem partizankam in partizanom !
Smrt fašizmu !!

Zamuda pri obnovi ceste / 21:16, 9. julij

Zadnja dva tedna sem se 2x peljal v Kr.goro! Cesta skozi Gozd Martuljek na polno razkopana. Zgledalo je tako kot da bi gradili avtocesto sko...

Svet čaka name. In na Elan. / 12:53, 29. junij

Super, čestitke vsem !! Bojan in Ingemar pa legende, srečno še naprej!!

Prvi hibridni mestni avtobus / 13:46, 26. junij

Lepo, pohvalno, ampak se mi zdijo Jesenice cele mav hibridne... hahaha

Udba in bela tehnika / 19:02, 24. junij

Kaj tudi ti Brut?

Gospoda cenim kot profesorja in ekonomista. Dober retorik in nekoč steber Pravne fakultete.

Iz pod njegoveg...

Državnozborskim volitvam ob rob / 09:13, 24. junij

G Jelka Logar,
Slovenija ne potrebuje gulash segedin prihodnosti, sovražnega govora, žaljenja, razprodaje kar še ni prodanega, amerikaniz...