Kako blizu je Neapelj?

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / nedelja, 17. junij 2018 / 19:55  

Ali Sloveniji grozi neapeljski scenarij, torej kupi odpadkov na ulicah, smo se v zadnjem tednu spraševali skoraj tako pogosto kot o tem, komu in s kom bo uspelo sestaviti novo vladno koalicijo. Na dvoriščih komunalnih podjetij se namreč že vse od januarja kopiči odpadna embalaža, sprva počasi, nekako od maja pa zelo pospešeno, za kar je javnost izvedela šele zdaj, ko so na pereč problem javno opozorili v Zbornici komunalnega gospodarstva, saj komunalna podjetja odpadne embalaže nimajo več kje skladiščiti. V njihovih začasnih skladiščih se je doslej nabralo že okoli šest tisoč ton odpadne embalaže, ki je družbe za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) ne želijo več prevzeti.

Žal se je še enkrat več potrdilo, da se na tem svetu vse začne in konča pri denarju, ki je tudi glavni razlog, da vseh šest družb za ravnanje z odpadno embalažo v Sloveniji od komunalnih podjetij noče več prevzemati vse odpadne embalaže, ampak le še tiste količine, za katere prejmejo plačilo svojih zavezancev. T. i. embalažnino namreč prejmejo samo za polovico od približno 100 tisoč ton odpadne embalaže, ki jo letno ustvarimo Slovenci, saj jo morajo plačevati samo podjetja, ki letno proizvedejo ali uvozijo več kot 15 ton embalaže. Vsem drugim podjetjem, ki na trg dajo manjšo količino embalaže, embalažnine ni treba plačevati, pa čeprav kumulativno povzročijo kar 53 odstotkov vse odpadne embalaže. Kljub temu so DROE-ji dolžni od komunalnih podjetij v sorazmernem deležu prevzeti tudi »neplačano« embalažo, kar so razmeroma vzorno tudi počeli. Dokler ni največji oporečnici med njimi, družbi Interseroh, na upravnem sodišču uspelo s tožbo, da je dolžna prevzemati samo tisto količino embalaže, ki jo na trg dajo zavezanci v njeni shemi. Ker so bili zaradi Interserohove sodne zmage drugi DROE-ji postavljeni v neenakovreden položaj, so se sčasoma še sami začeli sklicevati na isto sodbo in zavračati prevzem neplačane embalaže.

Komunalna podjetja v bojazni, da se bo do konca leta pri njih nakopičilo kar do okoli 40 tisoč ton embalaže, državo zdaj pozivajo k takojšnjemu ukrepanju. Glede na to, da ministrstvo za okolje in prostor ter vlada v petih mesecih nista storila ničesar, čeprav sta bila s problemom seznanjena, najbrž tudi zdaj od njiju ni za pričakovati kakšne velike hitrosti ukrepanja, še zlasti v obdobju sestavljanja nove vlade. Rešitev pa je vsaj na prvi pogled povsem enostavna: stroške onesnaženja naj plača prav vsak povzročitelj.