Polona Podnar / Foto: Tina Dokl

Ginekološka storitev je podcenjena

»Mislim, da nam v državi ne gre tako slabo, da ne bi mogli temeljito obnoviti take bolnišnice, kot je kranjska,« je prepričana nova direktorica Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo Kranj Polona Podnar, dr. med. Obnova porodnega bloka se zaključuje, sredi dogovora je še večja investicija, vredna 10,5 milijona evrov, potrebna je tudi izvedba programa sanacije. Bolnišnica je kadrovsko najbolj podhranjena s strežnicami in ginekologi, Podnarjeva je v pogovoru predstavila tudi novo storitev Vprašaj babico.

»Če bi nam samo pošteno plačali storitve, ki dokazano niso plačane, bi imeli pozitiven rezultat. To je sistemski ukrep. Tudi v ceni storitve poroda zdaj ni ločene obravnave zdravega novorojenca, zaradi česar ima naša bolnišnica letno milijon evrov manj prihodkov.«

Predvidoma jeseni bodo ženske že rojevale v obnovljenem porodnem bloku. Kakšen bo?

»Porodni blok smo podrli praktično do temeljev. Imamo pet novih porodnih apartmajev, ki so dovolj prostorni, da bodo zagotovili zasebnost in potrebno udobje. Vsak ima tudi svojo kopalnico. Z gradbenimi deli smo zaključili, in če bo javni razpis šel normalno skozi, bomo porodni blok čez poletje tudi opremili. Investicija je vredna približno 980 tisoč evrov, večino denarja bo zagotovila lastnica bolnišnice, država. Smo pa z lastnimi sredstvi ravno obnovili pralnico, tako nam 36 ton perila, kolikor ga operemo na leto, ne bo treba več v celoti dajati zunanjim izvajalcem, ampak ga bomo polovico oprali pri nas. S tem bomo kar nekaj prihranili.«

Torej bojazni, da bi porodnišnico zaprli, ni? Zakaj bi država sicer investirala v obnovo?

»Tudi o upravno-administrativnem združevanju z jeseniško bolnišnico zaradi racionalizacije poslovanja, kot se je tudi že omenjalo, ni kakšnih pogovorov. Bolj je potreba v kranjski bolnišnici po še dodatnih storitvah, poleg ginekologije in porodništva seveda. Želja je urološka ambulanta, za katere so v Sloveniji zdaj dolge čakalne vrste, pa abdominalna ambulanta in kirurgija za obe področji, če bi nam zdravstvena zavarovalnica program priznala. Že zdaj v bolnišnici opravljamo tudi zahtevne ginekološke posege, kot sta operacija globoke endometrioze in sakrofiksacija. Pred kratkim sem brala, da se zdravstveni zavarovalnici kopiči višek denarja. Ne vem, zakaj ga zdaj ne razporedijo, ne da bodo ob koncu leta razmišljali o tem, kako bi v bolnišnicah lahko naredili še kakšno operacijo več. Mislim, da je sistem še vedno preveč rigiden in bi se bilo treba hitreje obrniti.«

Ne samo porodni blok, cela stavba je dotrajana. Razmišljate o obnovi v tej smeri?

»Z ministrstvom za zdravje se že pogovarjamo o investiciji, vredni 10,5 milijona evrov. Vanjo sodijo obnove operacijskega bloka s sterilizacijo, ambulantnega dela, bolniških oddelkov, laboratorija, zamenjava oken in ogrevanja. Veliko oken je, ki se jih ne da več normalno odpreti, žaluzij se ne da več upravljati ... Potrebna bo tudi energetska sanacija stavbe, za katero naj bi dobili evropska sredstva. In pa seveda obnova večjega dela porodniškega oddelka, ki ima še vedno samo eno kopalnico za vse mamice. Mislim, da nam v državi ne gre tako slabo, da ne bi mogli temeljito obnoviti take bolnišnice, kot je kranjska.«

Približno sto trideset vas je zaposlenih. Vas je dovolj ali se prav tako soočate s pomanjkanjem kadra?

»Strežnic nam zelo primanjkuje, komaj še shajamo. Pridejo na novo za kak mesec, potem odidejo. Problem je finančni, saj strežnica za delo v treh izmenah dobi morda sto evrov več, kot če je prijavljena na zavodu za zaposlovanje. Delo pa je še zlasti v porodni in operacijski sobi kar težko. Manjka nam tudi ginekologov. Ravno smo imeli objavljen razpis, a brez odziva. Vsak dan bi morali biti trije ginekologi samo v dispanzerju, a ne zmoremo, ker imamo vsega skupaj polno zaposlenih samo osem ginekologov, ki delajo v ambulantah, hospitalu, porodni sobi in dežurstvih. Krpamo na vseh koncih, zgodi se, da eden pokriva dve delovišči hkrati, malo si pomagamo s specializanti. Problem je vseslovenski, saj ženske povsod težko pridejo do ginekologa. Le za medicinske sestre lahko rečem, da jih z razpisi še dobimo, a je tudi tu situacija vse slabša.«

Kako finančno poslujete?

»S finančno injekcijo države, 1,5 milijona evrov, smo poplačali zapadle dolgove do dobaviteljev, še vedno pa ostaja en milijon evrov kumulativne izgube. Tekoče poslovanje se je malenkost popravilo, ker so se tudi cene zdravstvenih storitev letos dvignile za pet odstotkov, po ocenah Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije bi se sicer morale dvigniti še za pet odstotkov, da bi bile realne.

Velik problem, s katerim se srečujemo v naši in drugih slovenskih bolnišnicah, ki imajo ginekologijo, je podcenjena ginekološka storitev, ki je dokazano prenizka za skoraj 12 odstotkov. Z vsakim posegom v ginekologiji naredimo minus; model uteži, po katerih dobimo plačano storitev po pavšalih, so v Slovenijo prinesli iz Avstralije, niso ga pa prilagodili našim razmeram.

Vmes nihče ni upošteval, da so se stvari razvile, da imamo danes druge tehnike operiranja, drugačne materiale (večinoma za enkratno uporabo). Vse skupaj je plačano po utežeh; če je utež zelo nizka, je slabo plačano, če je visoka, kot je npr. ortopedija, je bolje plačano – na ta način lahko splošne bolnišnice za silo krpajo minus iz ginekologije na račun plusa v drugih bolje vrednotenih programih. Naša bolnišnica pa je specializirana bolnišnica, ki nima možnosti prenosa programa v bolje vrednotena področja sistema SPP. Na anomalije je opozarjala že nekdanja direktorica Andreja Cerkvenik Škafar.«

Kakšen sanacijski program torej predlagate?

»Če bi nam samo pošteno plačali storitve, ki dokazano niso plačane, bi imeli pozitiven rezultat. To je sistemski ukrep. V ceni storitve poroda zdaj ni ločene obravnave zdravega novorojenca, zaradi česar ima naša bolnišnica letno milijon evrov manj prihodkov. Zagotavljati moramo neprekinjeno zdravstveno varstvo, a nimamo plačanega. Ob reviziji junija lani je revizorka izračunala, da smo leta 2016 izplačali več kot 630 tisoč evrov za zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva, ki jih zavod nima pokritih. Zaradi nerealiziranega programa – stavbo je treba najprej zares obnoviti in zaposliti dodatne ljudi – je bolnišnica preteklo leto izgubila približno štiristo tisoč evrov.«

Uvedli ste novo storitev Vprašaj babico. Kako poteka?

»Nosečnice imajo veliko vprašanj, odgovore pa pogosto iščejo po raznih forumih, ki nimajo kaj dosti zveze s porodništvom in strokovnim znanjem. To ni v redu, zato je ena od naših babic vsak zadnji torek v mesecu ob 13. uri v bolnišnični knjižnici na voljo za odgovore. To se dobro obnese, običajno se razvije sproščen pogovor. Nosečnice, ki seveda lahko pridejo s partnerji, lahko vprašajo karkoli, saj v ambulantah pri rednih pregledih za to ni vedno na voljo dovolj časa. Bistveno je, da so bodoče mamice mirne, da vedo, da se bo vse sproti dogovorilo …«

Kako je s številom porodov, kakšne vrste porodov zagotavljate?

»V tem času smo na podobnem številu porodov kot v enakem obdobju lani. Lani smo imeli skupaj 1411 porodov, kar je povprečje zadnjih let in nas v evropskem merilu uvršča med večje porodnišnice. Toliko se govori o naravnih porodih ... sama sem v osnovi porodničarka in lahko rečem, da je najbolj optimalno, če se rojeva naravno, to pomeni brez nekih intervencij. Žal vedno ne gre in potrebujemo neko pomoč, dodatno intervencijo, da na koncu dobimo zdravo mamo in zdravega otroka. Na voljo imamo vse vrste analgezije; včasih je treba dodati kakšna protibolečinska sredstva, terapijo, da porodnica porod lažje prenaša, če se sama tako odloči. Po novem imamo tudi t. i. smejalni plin, to je dušikov oksidul, ki porodnico malo sprosti.«

Zakaj ste spremenili režim obiskov, ki so zdaj nekoliko krajši?

»Imamo zelo kratko ležalno dobo, v povprečju 2,4 dneva. Tisti dan, ko so ženske npr. operirane, raje počivajo, kot da imajo veliko obiskov – in to nam večkrat povedo tudi same. Obiski so dovoljeni vsak dan od 15. do 17. ure na ginekološkem in porodniškem oddelku in so omejeni na eno zdravo odraslo osebo in zdrave sorojence. Obiski v enoti intenzivne nege so vsak dan od 15. do 17. ure, omejeni so na eno zdravo osebo za največ deset minut. Za ukrep smo se odločili tudi zaradi preprečevanja širjenja bolnišničnih okužb, predvsem pa na željo naših pacientk.«

Pred kratkim ste nastopili mandat direktorice BGP Kranj, prej ste bili vršilka dolžnosti direktorice. Kakšna je vaša vizija?

»Kar se mi zdi, da manjka, je malo več entuziazma, dobre volje in temu se bo treba med zaposlenimi bolj posvetiti. Moja želja je, da bi naša bolnišnica postala najsodobnejša, visoko strokovna, ugledna, varna in prijazna bolnišnica za ginekologijo in porodništvo v širši regiji, ne le na Gorenjskem. Prepričana sem, da nam s skupnimi močmi lahko uspe.«

Oddajte svoj komentar

Kranj 0°

oblačno
vlažnost: 96 %
veter: Z, hitrost: 11 km/h

2/2

torek

2/7

sreda

4/7

četrtek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

 

 

IZLETI / Kranj, 20. november 2018

Martinovanje 2018

PREDAVANJA / Bled, 20. november 2018

O skotopičnem sindromu in disleksiji

PRIREDITVE / Gorenjska, 20. november 2018

Medgeneracijske prireditve

PRIREDITVE / Kranj, 20. november 2018

Petdeset let Teritorialne obrambe

PRIREDITVE / Jesenice, 20. november 2018

Za otroke

PRIREDITVE / Gorenjska, 20. november 2018

Medgeneracijske prireditve

PRIREDITVE / Radovljica, 20. november 2018

Predstavitev romana Z biciklom preko reke

PREDAVANJA / Tržič, 20. november 2018

(Pre)živeti za gore

 

 
 

 

 
 
 

Grad in zgodbe rodbine Khisl / 20:37, 19. november

Jaz sem pa mislil, da je izvor imena gradu iz besede 'prod' po nemško : Kies ! Že portal, potem stebri, povsod savski prod, smo se učili tud...

Večina občin že ima župane / 19:43, 19. november

Po prespani noči in po porazu iščem življenjske nauke. Enega takoj najdem: Tržičani si želijo politikov, ki so nepošteni, pokvarjeni, korupt...

Večina občin že ima župane / 19:27, 19. november

V tržiški tekmi izivalcev so "ravbarji" premagali "žandarje" in ostal je le še izzivalec Rupar z nekaj manj kot 20% glasov. V drugem krogu č...

Napovedujemo županske zmagovalce / 14:48, 16. november

Kandidat Rupar - lastnik podjetja EFFECTUS d.o.o. pa se bo po volitvah lahko posvetil poravnavi dolgov, ki jih ima njegovo podjetje do Davčn...

Napovedujemo županske zmagovalce / 14:32, 16. november

Tržičani so se v predvolilni bitki ravbarjev in žandarjev odločili za aktualnega župana mag. Boruta Sajovica. Pametno.

Že nameščajo praznično razsvetljavo / 09:09, 15. november

Upam, da bo komu na občini Bled kapnilo, da bi bilo potrebno okoli avtobusnega postajališča Union tudi postaviti kakšno svetilko, amapk za c...

Sodba potrjena tudi na vrhovnem sodišču / 09:18, 14. november

Pred leti sem zasledil, da je na tem primeru angažirano več kot 80 (osemdeset) kriminalistov. Torej sedaj vem zakaj se nobeden ni ganil, ko ...