Viagra povod za izsiljevanje

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Editors Choice / sobota, 16. junij 2018 / 21:19  

Na kranjskem okrožnem sodišču so pred kratkim zaradi goljufije in izsiljevanja škofjeloškega podjetnika Boruta Ažmana začeli soditi Ljubljančanu Dareju Gorjupu. Zagovarjati se mora tudi zaradi prodaje viagre in podobnih zdravil.

Kranj – Lastnik škofjeloške družbe Difa Borut Ažman, čigar družino revija Manager uvršča med sto najpremožnejših v Sloveniji, je bil približno tri leta žrtev goljufije in izsiljevanja s strani Dareja Gorjupa iz Ljubljane in soobtoženih, je prepričano kranjsko tožilstvo. Skupno naj bi Ljubljančan od podjetnika izsilil več kot pol milijona evrov v denarju in zlatu, je na kranjskem okrožnem sodišču, kjer se je pred dnevi začelo sojenje zoper vpletene, navedel okrajni državni tožilec Tilen Demšar. Gorjup je poleg goljufije in izsiljevanja obtožen še proizvodnje in prometa škodljivih stvari za zdravljenje, ker je nezakonito prodajal velike količine viagre in njej podobnih tablet, ki vsebujejo tudi substance, ki se lahko izdajajo samo na recept.

Po navedbah tožilstva naj bi Gorjup med oktobrom 2104 in septembrom 2017 Ažmana ogoljufal, ko mu naj bi obljubljal, da mu bo priskrbel večjo količino viagre, a se je ves čas nekaj zapletalo, obtoženi pa naj bi od podjetnika zahteval vedno nove zneske. V Gorjupovi igri naj bi sodelovale tudi druge osebe, med njimi soobtožena Vladimir Marinković in Goran Glamočanin, ki naj bi jih prvoobtoženi Ažmanu predstavljal na način, da bi bila lahko zaradi njih ogrožena njegova varnost. Na podlagi posojilnih pogodb naj bi tako oškodovanec Gorjupu izročil skoraj 460 tisoč evrov, z izsiljevanjem, ki naj bi potekalo med septembrom 2016 in septembrom 2017, pa naj bi Ljubljančan od Ažmana pridobil še vsaj 114 tisoč evrov v denarju in zlatu.

Medtem ko je Glamočanin odločno zanikal kakršnokoli vpletenost v izsiljevanje, saj naj bi samo enkrat proti plačilu pripeljal Gorjupa pred Ažmanovo hišo v Škofji Loki, pa je prvoobtoženi Darej Gorjup na sodišču presenetil s svojo različico zgodbe. Zatrdil je namreč, da Ažmana ni izsiljeval, temveč naj bi mu podjetnik plačeval za spolne usluge – po tri tisoč evrov na uro oziroma od deset do petnajst tisoč evrov na noč. Ob tem naj bi bila tako on kot Ažman tudi žrtvi izsiljevanja s strani soobtoženih, ki naj bi vedeli za skrivne homoseksualne odnose in naj bi v zameno za molk zahtevali visoke zneske denarja. Gorjup je še navedel, da sam sicer ni homoseksualec, vendar pa je zaradi potratnega načina življenja in odvisnosti od kokaina potreboval veliko denarja, zato da je privolil v spolne odnose s podjetnikom, pred katerimi pa je nujno moral vzeti kokain in viagro. Nekaj denarja naj bi mu Ažman izročil zato, da bi si kupil lastno stanovanje, za kar pa da sta le navidezno podpisala posojilne pogodbe, da podjetnik ne bi imel težav s svojo družino, je še zatrdil Gorjup. Glede velike količine viagre, ki so jo zasegli gorenjski kriminalisti, pa je obtoženi zatrdil, da so last Ažmana, ki naj bi jih pripeljal iz Nemčije. Ob tem je prvoobtoženi zanikal, da bi sam kadarkoli imel spletno stran za prodajo viagre ali da bi jo prodajal Ažmanu.

»A te ni sram? Kakšne spolne usluge? Jaz sem ogorčen,« je bil oškodovanec Borut Ažman osupel, ko je slišal, kako se je zagovarjal prvoobtoženi. Odločno je zanikal, da bi kdaj imel spolne odnose z moškim, in poudaril, da je že vse življenje heteroseksualec. »To je zadnje, kar sem mislil, da si bo izmislil. Kdor me pozna, ve, da se samo v ženski družbi dobro počutim,« je dodal. Kot je razložil, je pri Gorjupu pred leti naročil 120 škatel viagre, saj zaradi tega ni želel obiskati zdravnika. Ko sta se dobila na Jeprci, mu je v ovojnici izročil 7200 evrov, tedaj pa sta se pripeljala dva moška in se predstavila za kriminalista. Izgovoril se je, da je denar Gorjupu le posodil, potem pa odšel brez tablet. Gorjup mu je kasneje povedal, da sta kriminalista zasegla denar in viagre, in naj mu priskrbi še 7200 evrov za odvetnika, da bo izposloval vračilo zaseženih stvari. Denarja ali tablet tudi potem ni dobil, še naprej se je nenehno nekaj zapletalo, Gorjup ga je spretno prepričal, da je založil še več denarja, dokler ni začel ugotavljati, kakšne velike vsote denarja mu je že izročil. »Nato se je izsiljevanje stopnjevalo z varnostniki, najhuje pa s 'krimičem', to naj bi bil kriminalist, ki mu je bilo treba plačevati, da bi imel mir s policijo, da nas ne bodo zaprli. Potem se je začelo z nasiljem, grožnjami, da je vse podkupljeno. Bil je prepričljiv, ker je bil ves čas paničen, kot podjetnik pa nisem želel publicitete,« je hitel razlagati oškodovanec. »Na koncu me je bilo strah še za hčerko, grozil je, da bodo mene ugrabili in bodo od nje zahtevali 200 tisoč evrov,« je dodal. Ko so po približno treh letih za njegove težave vendarle izvedeli domači, so ga prepričali, da je vse skupaj prijavil policiji, je povedal. Po njegovih izračunih je Gorjupu izročil več kot 678 tisoč evrov.