V Slolesu opozarjajo, da je trenutno žagarskega lesa dovolj, vendar le na račun večjega poseka zaradi čezmerne razmnožitve lubadarja in vetroloma.

Žagarji zahtevajo enakovredne pogoje

Namera škotskega podjetja BSW Timber, da na Gomilskem zgradi največjo žago za razrez hlodovine v Sloveniji, je vznejevoljila domače žagarje in lesne predelovalce. »Ne nasprotujemo tujim vlaganjem, zahtevamo le enakovredne pogoje za domače in tuje investitorje,« poudarjajo.

Združenje Sloles: »Škoti so nam jasno povedali, po kaj so prišli v Slovenijo: po izjemno kvaliteten les in po dobro ter cenovno ugodno delovno silo.«

Slovenski žagarji so po podatkih Slolesa lani za investicije namenili 30 milijonov evrov, letos in prihodnje leto pa načrtujejo vlaganja v vrednosti od 50 do 55 milijonov evrov.

Kranj – Predstavniki škotskega družinskega podjetja BSW Timber so maja s predstavniki tega podjetja v Sloveniji, Gospodarsko zbornico Slovenije, Zvezo lastnikov gozdov Slovenije in družbo Petrol podpisali memorandum o naložbi v visokotehnološki lesnopredelovalni center, ki predvideva postavitev največje žage v Sloveniji z letno zmogljivostjo tristo tisoč kubičnih metrov lesa na Gomilskem, peletarno in kogeneracijo na lesno biomaso v Šoštanju ter proizvodnjo palet in lesene embalaže v Letušu. Z gradnjo centra naj bi predvidoma začeli septembra letos, zagon načrtujejo na začetku leta 2020, že prihodnje leto pa naj bi za njegove potrebe začeli v Sloveniji odkupovati les. Vrednost naložbe je 40 milijonov evrov, zagotovila pa naj bi 170 novih delovnih mest.

»Mi ne želimo biti kolonija«

Poleg podpisnikov memoranduma so naložbo podprli tudi politiki. Miro Cerar, predsednik vlade, ki opravlja tekoče posle, je dejal, da moramo izkoristiti svoje gozdove, pri tem pa spodbujati tako tuje investitorje kot domače žagarje, da bodo s posodobitvami in razvojem postajali vedno bolj konkurenčni. Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je ugotavljal, da v Sloveniji izvozimo preveč surovin z nizko dodano vrednostjo in jo uvažamo v obliki polizdelkov z višjo dodano vrednostjo. »Boli nas, ko v strategijah razvoja velikih žag v sosednjih državah beremo, da imajo v bližini surovino iz Slovenije. Kolonije izvažajo surovine, mi pa to ne želimo biti,« je dejal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan in poudaril, da vsi napori, povezani z gozdom, obrodijo sadove le, če les do čim bolj končne obdelave predelamo v Sloveniji.

»Uničili bomo male žagarje«

Na načrte škotskega podjetja v Sloveniji so se burno odzvali v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. »Investitor načrtuje 170 novih delovnih mest, vendar bo hkrati uničil več kot tisoč delovnih mest pri malih slovenskih žagarjih, ki že zdaj ne dobijo zadostnih količin hlodovine, potlej pa jo bodo še manj,« je dejal predsednik zbornice Branko Meh in dodal, da je nedopustno, če bo škotsko podjetje za naložbo prejelo tudi državno subvencijo. »Les znamo sami posekati in razžagati,« je dejal Alojz Selišnik, žagar in član odbora žagarjev pri zbornici, in dodal: »Če bomo uničili male žagarje in postavili dve ali tri velike žage, ne bo nobene dodane vrednosti.« Marko Kajzer, predsednik sekcije lesnih strok v zbornici, je izračunal, da potencial hlodovine, ki jo sedaj prodamo v Avstrijo in v Italijo, pomeni v žagarstvu od 1000 do 1500 novih delovnih mest. »Slovenski žagarji v zadnjih letih beležimo upad žaganja hlodovine, predvsem na račun povečanega izvoza,« je opozoril žagar in podpredsednik sekcije lesnih strok Marijan Sadek.

»Politika favorizira tuje vlagatelje«

Kritični so tudi v slovenskem lesnem združenju, v Zavodu Sloles. »V Slolesu ne nasprotujemo tujim investicijam, ampak zahtevamo enakovredne pogoje za domače in tuje investitorje,« je dejal Edo Oblak, direktor Slolesa in družbe Breza commerce iz Todraža, in dodal, da v Slolesu nasprotujejo politiki, ki favorizira tuje vlagatelje tako, da jim nudi državno pomoč v višini do 20 odstotkov upravičenih stroškov in jim zagotavlja petnajstletno dobavo lesa iz državnih gozdov – za razliko od slovenskih žag, ki so na podlagi javnega razpisa lahko podpisovale z družbo Slovenski državni gozdovi pogodbe le za triletno dobavo.

Oddajte svoj komentar

Kranj 8°

pretežno jasno
vlažnost: 50 %
veter: S, hitrost: 11 km/h

-4/9

sreda

1/6

četrtek

2/3

petek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

 

PRIREDITVE / Gorenjska, 16. januar 2019

Medgeneracijske delavnice

PREDAVANJA / Tržič, 16. januar 2019

Po poti Alpe Adria Trail

RAZSTAVE / Bled, 16. januar 2019

Magična narava

RAZSTAVE / Jesenice, 16. januar 2019

Zgodbe minljivosti

IZLETI / Kranj, 17. januar 2019

Pohodniški izlet Dragonja–Sveti Duh

PREDAVANJA / Žiri, 17. januar 2019

Vzgoja za smisel

PREDAVANJA / Lesce, 17. januar 2019

S krepitvijo črevesne flore do boljšega zdravja

OBVESTILA / Milje, 17. januar 2019

Izdelovanja rož iz krep papirja

 

 
 

 

 
 
 

Zaradi dotrajanih oken so učenci na prepihu in mrazu / 13:05, 16. januar

"Primitivna desničarja in še bolj primitivna komentarja !"************Primoz, zbiranje zamaškov ni sramotno, je pa sramota za državo v Evrop...

Katere ceste čaka letos obnova / 12:23, 16. januar

Začnite z novim rondojem Kranj vzhod in potem navezavo na novo cesto Britof-Šenčur. Počasi bo kolona ob konicah do Brnika.

Zaradi dotrajanih oken so učenci na prepihu in mrazu / 09:48, 16. januar

Po gaberjanskih ukrepih učitelj ni bil več spoštovan.

Zaradi dotrajanih oken so učenci na prepihu in mrazu / 22:03, 15. januar

Komunizem je v vaših praznih farških glavah, edini bivši komunisti pa v stranki kateri simpatizerji ste !!
V socializmu pa je bila šola zakon in učitelj spoštovana oseba !

Zaradi dotrajanih oken so učenci na prepihu in mrazu / 20:43, 15. januar

@ Janez Novak
Povsod je še, ne samo na Jesenicah.

Zaradi dotrajanih oken so učenci na prepihu in mrazu / 16:36, 15. januar

Primitivna desničarja in še bolj primitivna komentarja !

Končno v novi telovadnici / 14:52, 15. januar

Na interneti strani občine Gorenja vas, je cena, ki jo je občina Gorenja vas plačala, za izgradnjo "TAPRAVE" športne dvorane. Kot laiku mi j...