Izgorelost se zgodi, če delaš preveč

Besedilo: Urša Peternel
Kategorija: Pisma bralcev / nedelja, 10. junij 2018 / 13:53  

Izr. prof. dr. Brigita Skela Savič, ki je zaslužna za to, da so Jesenice dobile fakulteto, je konec lanskega leta odstopila z mesta dekanje. Razlog: diagnoza izgorelosti, ki je v našem prostoru še vedno nerazumljena in stigmatizirana.

Izr. prof. dr. Brigita Skela Savič, znanstvena svetnica, je konec novembra odstopila z mesta dekanje Fakultete za zdravstvo Angele Boškin. Kot vršilka dolžnosti dekanje je vodenje fakultete začasno prevzela Sanela Pivač, višja predavateljica. Brigita Skela Savič, ki je zaslužna za to, da so Jesenice pred dobrimi desetimi leti dobile takrat visoko šolo za zdravstveno nego, je iskreno spregovorila o razlogih za svoj odstop, opisala pa je tudi ovire na poti razvoja fakultete in izzive na področju samostojnega visokega šolstva.

Diagnoza: izgorelost

Kot je povedala, je z mesta dekanje odstopila iz zdravstvenih razlogov. "Soočila sem se z izgorelostjo, ki se je dolgo časa vlekla, na mojem zdravstvenem stanju pa se je odrazila predvsem kot povsem oslabljen imunski sistem, zaradi česar sem bila več mesecev na antibiotikih. Nujna je bila bolniška odsotnost, pri čemer so zdravniki ocenili, da se to stanje ne more popraviti v mesecu ali dveh. Izgorelost je stanje velike ogroženosti, ki se lahko konča s popolnim sesutjem imunskega sistema, kapjo, globoko depresijo, rakom … Žal je v slovenskem prostoru še vedno nerazumljena in stigmatizirana. Zgodi pa se tistim, ki delajo preveč," je povedala zdaj že nekdanja dekanja, ki je pred dobrimi dvanajstimi leti, takrat še kot glavna medicinska sestra na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, začela postopke za ustanovitev Visoke šole za zdravstveno nego Jesenice. Ko je prevzela zahteven projekt akreditacije visoke šole, je obenem zaključevala tudi doktorat. "Vzpostaviti je bilo treba program, najti stavbo, urediti prostore ... Najprej smo vzpostavili študij zdravstvene nege prve stopnje, temu pa je sledila izredno hitra rast, novi programi, zelo zahtevno preoblikovanje visoke šole v fakulteto, za kar je bilo potrebno intenzivno raziskovalno delo in mednarodna vključenost. Akreditirali smo študijski program promocija zdravja, magistrski in zatem doktorski študij ..." Ob tem pa jim kljub prizadevanjem še vedno ni uspelo pridobiti koncesij za študij druge in tretje stopnje, in to kljub drugačnim obljubam. "Kljub prizadevanjem sem bila neuspešna pri pridobivanju koncesij; država ta program potrebuje, ministrstvo pa koncesije ne da. Tako se naprezaš, dokazuješ, prosiš, na koncu pa se soočiš s tem, da kakovost dela fakultete za tiste, ki delijo denar, očitno ni pomembna," je povedala. Opozorila je tudi na medsektorsko neusklajenost med ministrstvom za zdravje in ministrstvom za visoko šolstvo; prvo izkazuje potrebo po visoko izobraženih kadrih, ministrstvo za šolstvo pa za to noče slišati. "Boli me neobčutljivost za to, kako pomemben je izobražen zdravstveni kader, ki skrbi za bolnike. Potrebujemo magistre zdravstvene nege, promocije zdravja ... Tu vidim tudi nalogo zbornice zdravstvene in babiške nege, ki bi kot varuh evropske direktive morala glasno povedati, da nujno potrebujemo sistematizirana delovna mesta za diplomirane medicinske sestre z magisterijem ..."

Zaganjanje v prazno

Obenem je opozorila, da je v regiji zelo težko dobiti dovolj študentov za magistrski in doktorski študij, kar je razlog, da so študij na drugi in tretji stopnji začeli izvajati v Ljubljani. Ne nazadnje pa so z razvojem in širitvijo programov sedanji prostori fakultete na Jesenicah postali premajhni, potrebovali bi prizidek, žal pa Občina Jesenice kot ustanoviteljica fakultete in lastnica stavbe gradnje prizidka še ni uvrstila med svoje razvojne projekte. "V prazno sem se zaganjala tudi na področju plačila mentorstva kliničnim bazam," je naslednjo oviro izpostavila sogovornica. "Smo edina država v Evropski uniji, kjer fakulteta mora plačevati klinični bazi za izvajanje mentorstva. Nekatere bolnišnice so postavile ultimativne cene, kar se mi je zdelo neetično in družbeno neodgovorno. Letno smo tako bolnišnicam za klinično usposabljanje naših študentov nakazali 130 tisoč evrov, saj morajo polovico ur študija, to je 2300 ur, opraviti v kliničnih okoljih."

"Vse to se ni več skladalo z mojim vrednostnim sistemom in mojim vložkom, človek postane izčrpan in ocenila sem, da sem se ob tem iztrošila," je dejala in povedala, da tudi po odstopu z mesta dekanje ostaja na fakulteti, opravljala bo raziskovalno delo, vodila raziskovalne projekte kot profesorica na magistrskem in doktorskem študiju.