Rešujejo bohinjsko bukev

Besedilo: Andraž Sodja
Kategorija: Zanimivosti / nedelja, 3. junij 2018 / 10:42  

Občina Bohinj skuša v sodelovanju s podjetjem BGA SI z dodatnimi ukrepi na koreninah zaustaviti propadanje enega najbolj prepoznavnih dreves v Bohinju. Prvi rezultati jih navdajajo z optimizmom.

Ribčev Laz – Potem ko smo že lani poročali o obsežni škodi, ki so jo na slavni bukvi na Veglju ob Bohinjskem jezeru pustili številni nevestni obiskovalci, ki so v njeno lubje vrezovali različne simbole in napise, se je Občina Bohinj odločila za nove ukrepe, namenjene rešitvi tega prepoznavnega drevesa. Po obsežnem obrezovanju suhih vej so strokovnjaki podjetja BGA SI po pojasnilih predstavnika Janeza Mlakarja odkrili koreninski sistem bukve in ga premazali s posebnim organskim gnojilom. Nato so korenine prekrili in spodnji del debla tudi obvezali in zakrili. Prvi znaki so spodbudni, saj se je bukev že delno obrasla in ozelenela, kar daje upanje, da bo preživela. Več bo jasno prihodnji mesec, ko bodo preverili, kako uspešni so bili. Po optimističnih napovedih bodo rezultati vidni že jeseni, za polno okrevanje okoli osemdeset let stare bukve, katere slavo je v svet ponesla fotografija Toma Jeseničnika, pa bodo potrebna leta. Po uspešnem zdravljenju bodo namreč na vrsto prišli arboristi, ki bodo drevo z obrezovanjem poskušali približati nekdanji podobi.

Glavnina krivde za propadanje drevesa so obiskovalci, o tem priča pogled na globoke vreznine v lubju. Zaradi tega je skorja začela propadati in drevo odmirati, na spodnjem delu debla je nastala velika luknja, v kateri so se naselili tudi glive in paraziti. Zaradi hoje okoli bukve so se naredile tudi rane na površinskih koreninah. Bohinjski župan Franc Kramar je ob tem spomnil, da je bilo drevo pred dvema desetletjema že odpisano, pa so mu Bohinjci podelili drugo možnost, saj je ležalo v jezeru zaradi spodjedanja obale. Obalo so tedaj rekonstruirali in drevo z vrvmi postavili nazaj, zato župan verjame, da bo bukev tudi tokrat preživela. »Bukev ima svojo zgodovino in svojo vlogo pri promociji Bohinja. Verjamem, da veliko ljudi misli, da ji ni pomoči, a tukaj bi nastala velika praznina, saj takšno drevo raste pol stoletja. Zato smo se odločili, da poskusimo vse, da jo ohranimo in da bo šla v svet tudi kot primer dobre prakse.«