Vodja čipkarske šole Irena Benedičič / Foto: Gorazd Kavčič

Ohranjajo klekljarsko tradicijo

V Železnikih so v četrtek sklenili praznovanje 110. obletnice ustanovitve čipkarske šole. Po zatonu nekdaj uspešne železarske dejavnosti v začetku 20. stoletja je pospešila razmah klekljanja, ki je marsikateri družini pomagalo preživeti težke čase. Čipkarska šola sedaj skrbi za prenašanje umetnosti klekljanja na mlade, v tem šolskem letu jo obiskuje 127 učenk in učencev.

S četrtkovo slovesnostjo in odprtjem razstave čipk v muzejski galeriji so v Železnikih sklenili sklop aktivnosti, s katerimi so v tem šolskem letu počastili 110-letnico ustanovitve čipkarske šole. Gre za eno od treh čipkarskih šol v Sloveniji; imajo ju namreč še v Idriji in Žireh. V Železnikih z nekaj prekinitvami deluje že od leta 1907 in zagotavlja, da bo umetnost klekljanja v Selški dolini živela tudi v prihodnje.

Klekljanje, ki se je v Sloveniji širilo od 17. stoletja naprej iz Idrije in osrednje Slovenije, je v Železnike prišlo konec 19. stoletja. Takole o začetkih klekljanja v njihovem kraju pripoveduje čipkarska zbirka v Muzeju Železniki: »Konec 19. stoletja se je trgovska družina Demšar iz Železnikov, p. d. Dagarinovi, mudila na izletu v Idriji. Hčerki Anica in Genca sta se tam prvič srečali s klekljanjem. Dejavnost ju je tako navdušila, da je njun oče prosil Šoštarjevo Katro, domačinko, ki se je med službovanjem v Idriji izurila v klekljanju, da te umetnosti nauči obe dekleti. Poleg Dagarinovih hčerk sta se klekljanja učili tudi njuni prijateljici Katarina Benedičič in Milka Hafner. V Železnikih je takrat železarstvo počasi zamiralo. Pred ljudmi so bili težki časi. Iskali so nove priložnosti zaslužka, zato je klekljanje med njimi doživelo veliko zanimanja. Sprva se je to znanje med domačinkami širilo zelo spontano. S prihodom šolane učiteljice iz Idrije leta 1887 in z ustanovitvijo čipkarske šole dvajset let kasneje pa je klekljanje postalo načrtovana, organizirana in tržna dejavnost.«

Prva učiteljica je bila iz Idrije

Čipkarsko šolo v Železnikih je leta 1907 ustanovil osrednji zavod za čipkarsko obrt z Dunaja. Do ideje o ustanovitvi je prišlo na pobudo Antona Sonca, učitelja v železnikarski ljudski šoli, in ob veliki podpori tedanjega župana Martina Klobčiča in občinskega odbora. Leta 1907 je tako nastala Cesarsko-kraljeva čipkarska šola v Železnikih. Pouk je potekal v Ferbarjevi hiši pri plavžu, znanje pa je kot prva učiteljica podajala Marija Reven, doma iz Idrije. »Čipkarsko šolo so obiskovale učenke, stare od pet do 15 let, po pripovedovanju jih je bilo od 40 do 50. Klekljale so vsak delovni dan v tednu, po koncu rednega pouka. Učile so se izdelovati zelo raznovrstne čipke, takrat so rekli tudi 'fine' čipke,« lahko preberemo na spletni strani Osnovne šole Železniki, pod okriljem katere deluje čipkarska šola. Navedene so tudi druge zanimivosti iz 110-letne zgodovine, denimo, da sta med letoma 1911 in 1913 učili nemško govoreča učiteljica Hedvika Fleischman z Dunaja in Marija Seljak, po prvi svetovni vojni pa poleg Revnove še Marija Pivk-Kosmova ter Neža Pelhan.

Z razvojem moderne industrije upad klekljanja

Delovanje čipkarske šole je bilo med obema svetovnima vojnama prekinjeno. Leta 1945 je iz Idrije prišla učit Ivanka Novak, pet let kasneje pa je delo nastopila prva izšolana domača učiteljica Tončka Primožič. Leta 1954 jo je zamenjala Mira Kejžar, ki je tudi risala vzorce. A z razvojem moderne industrije v povojnem času je zanimanje za klekljanje začelo upadati, tako da je čipkarska šola v šolskem letu 1960/61 zaprla vrata.

Na OŠ Železniki je med letoma 1976 in 1994 deloval klekljarski krožek, ki sta ga vodili učiteljica Helena Kramar in klekljarica Mojca Jemc. Zaradi velikega zanimanja so v šolskem letu 1994/95 na pobudo osnovne šole, turističnega društva in krajevne skupnosti znova obudili čipkarsko šolo. Prvo leto jo je obiskovalo 92 učencev. Vodenje je prevzela Kramarjeva, med letom pa sta nekaj oddelkov poučevali še Jemčeva in Nada Prevc (dekliško Luznar). Leta 1995 so zaposlili Idrijčanko Majo Kovač. Dve leti kasneje se ji je pridružila še Irena Benedičič, ki je nato kmalu v celoti prevzela vodenje čipkarske šole in je še danes v tej vlogi.

Zadnja leta krepko čez sto učencev

Podatka o tem, koliko otrok se je zvrstilo v čipkarski šoli v 110-letni zgodovini, ni, je pa največji razcvet doživela pod okriljem osnovne šole. Danes se klekljanja uči 127 učenk in učencev, od tega deset na podružnični šoli Davča in 31 na šoli v Selcih. Prevladujejo dekleta, kleklje pa vihti tudi dvanajst fantov. »Ko sem pred dvajsetimi leti začela poučevati klekljanje, je bilo vpisanih skoraj sto učencev, od tedaj pa vsako leto več kot sto. Število je naraščalo do 150 pred približno desetimi leti – po praznovanju stoletnice čipkarske šole, zadnja leta pa se giba med 120 in 130 učenci,« je razložila Benedičičeva.

Največ otrok začne klekljati v nižjih razredih. Letos je največ vpisanih drugošolcev in tretješolcev, v višjih razredih vpis nekoliko upade. Marsikateri učenec namreč takrat že najde svoje »močno« področje in se že bolj resno posveti kaki drugi dejavnosti, opaža Benedičičeva. Vseh devet letnikov zaključi okoli pet učencev v generaciji.

Čipkarska šola ima izdelan učni program, ki določa, katere tehnike klekljanja se mora učenec naučiti v določenem letniku. V prvem, denimo, so to kitica, slepi ris in sukani ris. »Učenci od prvega do šestega razreda obiskujejo čipkarsko šolo po dve šolski uri na teden, v zadnji triadi pa tri ure na teden, pri čemer še doma naklekljajo kakšen del čipke. Delamo po učnem načrtu, ob tem pa se trudimo v zadnjih letnikih ohranjati domače motive in načine izdelave čipk,« je povedala Benedičičeva in dodala, da učenci, ki so opravili vse obveznosti iz učnega načrta, ob koncu šolskega leta dobijo potrdilo o opravljenem letniku. Delovanje čipkarske šole sicer finančno omogočata Občina Železniki in OŠ Železniki, stroške nabave materiala pa krijejo starši vpisanih učencev.

Mednarodni uspehi

V Čipkarski šoli Železniki se lahko pohvalijo tudi z mednarodnimi uspehi svojih učencev na tekmovanjih. V šolskem letu 2012/2013 je Tina Mesec z avtorsko čipko Zmajski most osvojila prvo mesto na natečaju za mlade organizacije OIDFA na kongresu v Franciji, v naslednjem šolskem letu pa sta bili Meta Rejec in Klara Šubic najboljši na mednarodnem natečaju italijanskega društva Fuselliamo na temo Pomlad po vašem. »Vsako leto se uspešno udeležujemo državnega tekmovanja iz znanja klekljanja za priznanje Ivanke Ferjančič, ki poteka junija v sklopu idrijskega čipkarskega festivala. Julija že tradicionalno tekmujemo na domačih čipkarskih dnevih v Železnikih, ki je klekljarska prireditev z najdaljšo tradicijo v Sloveniji,« je pojasnila Benedičičeva. Aprila pa se odpravijo na Slovenske klekljarske dneve v Žiri, kjer je bila ekipa Križ-kraž iz Železnikov letos najboljša na hitrostnem tekmovanju v klekljanju kitice z velikimi kleklji.

Benedičičeva je zadovoljna, da se je klekljanje v zadnjem desetletju po Sloveniji zelo razširilo. Mladi se te lepe tradicionalne spretnosti ne učijo zgolj v čipkarskih šolah, pač pa imajo v številnih šolah tudi klekljarske krožke in izbirne premete s področja klekljanja.

Oddajte svoj komentar

Kranj 14°

pretežno oblačno
vlažnost: 70 %
veter: SZ, hitrost: 11 km/h

6/17

petek

5/23

sobota

7/18

nedelja

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

IZLETI / Kranj, 29. marec 2024

Na jadranske otoke

OBVESTILA / Preddvor, Naklo, Šenčur, 29. marec 2024

Angleška urica, pohod, test kondicije

RAZSTAVE / Rateče - Planica, 30. marec 2024

Razstava ročnih del

OBVESTILA / Sv. Jošt nad Kranjem, 31. marec 2024

Praznovanje velike noči

PRIREDITVE / Kokrica, 1. april 2024

Odprto prvenstvo v sekanju pirhov

PRIREDITVE / Adergas, 1. april 2024

Sekanje in valucanje pirhov

OBVESTILA / Šenčur, Kranj, Trboje, Britof, 2. april 2024

Meritve krvnega tlaka, sladkorja in holesterola

IZLETI / Cerklje, 2. april 2024

Pohodni izlet DU Cerklje

 

 
 

 

 
 
 

Dela na Betinu predčasno končana / 06:58, 26. marec

Ko Noe dela barko. Gradbinci res nismo.

Gorenjska bolnišnica / 11:19, 25. marec

Bravo Dr. Aleksander Stepanović! Vsa čast za napisano! Edina logična lokacija je Kranj po vseh merilih.

Kranj diha z vojašnico / 08:48, 25. marec

Migranti s svojo rodnostjo ne bodo popravili rodnosti Slovenije, ampak naredili Slovenijo neslovensko in uničili naš narod in našo kulturo.K...

Že zdaj učenje materinščine / 08:41, 25. marec

Pod to skrajno levičarsko vlado bodo kaj kmalu Slovenijo spremenili v geto za Slovence in razglasili Tretjo Jugoslavijo.

Kranj diha z vojašnico / 14:25, 22. marec

Dežman, katera vlada do sedaj vas ni nategnila? OK, ta tolpa kriminalcev je razred zase, to je res...

Že zdaj učenje materinščine / 14:24, 22. marec

Omogočili pouk bosanskega jezika? Kakšen poseben razlog? V Sloveniji pač uradni jezik Slovenščina !!
Zaenkrat še !

Protestno pismo zaradi uničenja grba Republike Slovenije / 14:21, 22. marec

Hobič in Hribovšek, a nimata nobenega pametnega dela??