Najmlajša je klinična farmacija

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: GG Plus / nedelja, 27. maj 2018 / 08:25  

Lekarniško dejavnost na Gorenjskem letos zaznamuje več pomembnih obletnic. Dvesto trideset let je od odprtja prve lekarne na Gorenjskem, sedemdeset let od nastanka državnih lekarn, 25 let javnega zavoda Gorenjske lekarne v samostojni Sloveniji ... Osrednja slovesnost bo 31. maja na Brdu pri Kranju, Gorenjske lekarne bodo ob tej priložnosti izdale zbornik, v katerem bodo opisani vsi pomembni mejniki. Več o razvoju in lekarniški dejavnosti danes pa v pogovoru s sedanjo direktorico Gorenjskih lekarn Romano Rakovec, mag. farm.

Gorenjska je svojo prvo lekarno dobila kar 260 let kasneje kot Ljubljana. Kako to, da tako pozno?

»Res je. Prvo lekarno na Gorenjskem so odprli šele leta 1787 v Kranju. Glavni razlogi za to so bili redka poseljenost tega območja in močan vpliv takratnih padarjev in kirurgov, kasneje preimenovanih v zeliščarje in zdravilce, ki so bili skupaj z ostalimi obrtniki združeni v močan rokodelski ceh, ki je dolgo časa uspešno blokiral uradne zdravnike in lekarnarje. V Škofji Loki pa je zdravstveno oskrbo izvajal samostan. Sedem let po prihodu prvega uradnega zdravnika v Kranj se je odprla še prva uradna lekarna.«

Kako se je naprej razvijala lekarniška dejavnost?

»Radovljica je prvo lekarno dobila leta 1856, Škofja Loka 1820, Tržič 1899, Jesenice 1908 in Bled 1911 ... Ob začetku druge svetovne vojne je na Gorenjskem delovalo osem lekarn. Do nacionalizacije v letih 1948 in 1949 so bile vse lekarne zasebne, po nacionalizaciji so postale državne. Najprej so se imenovale Okrajne lekarne in kakšno leto kasneje Mestne lekarne. Lekarne so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja odpirali tudi po drugih gorenjskih krajih.

Leta 1968 so nastali prvi zdravstveni centri. Lekarne v spodnjem delu Gorenjske (Kranj, Škofja Loka in Tržič) so se na podlagi pozitivnih rezultatov referenduma združile v nov lekarniški zavod Gorenjska lekarna Kranj. V zgornjem delu Gorenjske (Radovljica, Bled in Jesenice) je bil referendum odklonilen in lekarne so ostale samostojne. Leta 1978 je nastal Gorenjski zdravstveni center, v katerem se je združila celotna zdravstvena dejavnost.

Torej praznujemo letos še več jubilejev: petdeset let od združitve lekarn v spodnjem delu Gorenjske, štirideset let od pridružitve lekarn iz zgornjega dela Gorenjske lekarniškemu zavodu Gorenjska lekarna Kranj, trideset let informatizacije procesov Gorenjske lekarne Kranj in začetka uporabe računalnikov, 25 let javnega zavoda Gorenjske lekarne v samostojni Sloveniji, dvajset let od ustanovitve farmakoinformativne službe in eno leto institucionalnega sodelovanja izvajalcev lekarniške in osnovne zdravstvene dejavnosti na področju klinične farmacije.«

Precej vlagate v obnovo lekarn, skrbno izbirate tudi lokacije ...

»Ves čas smo zasledovali cilj, da mora biti lekarna čim lažje in enostavneje dostopna bolnikom, to pomeni v zdravstvenem domu ali v njegovi neposredni bližini. Iz tega razloga smo v zadnjih 15 letih preselili lekarno v Kranjski Gori, Šenčurju in Preddvoru ter na novo organizirali lekarno na Jezerskem. Hkrati smo razmišljali, da morajo biti lekarne tudi v strnjenih stanovanjskih območjih z večjim številom prebivalstva, saj lekarniška dejavnost ni zgolj samo izdaja zdravil na zdravniške recepte. Bolniki z lažjimi zdravstvenimi težavami se vedno pogosteje zdravijo sami, in sicer ob svetovanju lekarniških farmacevtov o pravilnem in varnem samozdravljenju. V lekarnah imamo tudi različne izdelke za ohranjanje zdravja, dobrega počutja in izdelke za nego. Zaradi tega so bile odprte lekarne v Lescah, v Kranju na Primskovem, na Planini in v trgovskem centru Qlandia ter v Škofji Loki v Podlubniku. Od leta 1996 dalje so bile vsaj enkrat popolnoma prenovljene in posodobljene vse lekarne, večina pa celo dvakrat.«

Kako pomembno vpliva razvoj informatike na lekarniško dejavnost?

»Intenziteta razvoja v teh tridesetih letih eksponentno narašča. Na začetku je bilo samo nekaj računalnikov, celoten zavod je potreboval dve leti, da je z njimi opremil vse enote. Informacijski sistem se deset let ni spremenil. Po tem se je začelo premikati s prvo spletno stranjo, informacijski sistem se je centraliziral, uvedene so bile kartice zdravstvenega zavarovanja, nato je to prešlo na on-line sistem elektronskega poslovanja v sistemu zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja. Postavili smo spletno lekarno, prvi robotski sistem v lekarni, virtualne police, e-Recept, e-Račun, elektronsko označevanje cen, elektronsko odčitavanje temperature v hladilnikih ... Danes je dejavnost stoodstotno odvisna od informatike.«

Kako se je razvil galenski laboratorij?

»Potrebe po proizvodnji zdravil v lekarnah obstajajo od samega začetka. Iz lekarniških galenskih laboratorijev se je razvila farmacevtska industrija. Od tedaj se v lekarnah sicer proizvaja bistveno manj zdravil, še vedno pa je lekarniška proizvodnja zelo pomembna. Ena oblika je individualna proizvodnja, to so magistralna zdravila, ki jih lekarniški farmacevt izdela sproti, za posameznega bolnika na individualni predpis zdravnika. V slovenskem prostoru je takšnih zdravil veliko, saj je trg z zdravili eden izmed najmanjših v EU in so zato večkrat za industrijo določene proizvodnje neracionalne. Vse naše lekarne izdelujejo magistralna zdravila, galenski laboratorij pa proizvaja več kot dvesto različnih galenskih zdravil, v zadnjem času tudi svojo linijo kozmetičnih izdelkov po lekarniških recepturah.«

Kaj lahko poveste o najmlajši dejavnosti, klinični farmaciji?

»Maja lani smo z Osnovnim zdravstvom Gorenjske podpisali pogodbo o izvajanju farmacevtskega svetovanja, ki je financirano iz sredstev ZZZS. Gre za sodelovanje farmacevtov s splošnimi zdravniki pri optimizaciji zdravljenja z zdravili. Na voljo so tudi ambulante farmacevtov svetovalcev v zdravstvenih domovih, v katerih poteka obravnava bolnikov, ki jih tja napotijo splošni zdravniki. T. i. farmakoterapijski pregled je namenjen bolnikom z večjim številom zdravil, bolnikom, ki se jim ob jemanju zdravil pojavljajo pomembni neželeni učinki ... Po razgovoru z bolnikom farmacevt opravi temeljit pregled dokumentacije in napiše zdravniku mnenje o terapiji. Dokončno odločitev o morebitni spremembi terapije pa vedno sprejme zdravnik. Sodelovanje znotraj zdravstva je nujno, prinaša boljše izide zdravljenja in poveča kvaliteto življenja bolnikov, kar na dolgi rok prinaša tudi prihranke zdravstveni blagajni.«

S katerimi problemi se trenutno največ ukvarjate?

»Zdravstvo, z njim pa tudi lekarniška dejavnost, postaja vse preveč zbirokratizirano. Včasih imam občutek, da več ni pomemben bolnik in izidi zdravljenja, pomembne so samo birokratske procedure. Žalostna sem, ker potem ne pretehta zdravje človeka, gospodarno poslovanje izvajalca, ampak je pomembnejša brezglava hiperprodukcija predpisov, ki pogosto med seboj niso usklajeni. En tak tipičen primer v naši dejavnosti je zahteva po nabavi zdravil po postopkih iz zakona, ki ureja področje javnega naročanja – ob dejstvu, da nihče ne more vedeti, katera zdravila in v kakšnih količinah se bodo v naslednjem tri ali štiriletnem obdobju potrebovala.

Drug problem v naši dejavnosti je neustrezen sistem financiranja, odsotnost kadrovskih in strokovnih standardov in normativov. Problem je nepripravljenost odločevalcev na dialog z izvajalci dejavnosti. Pozitivna plat je ta, da pa imamo res srečo z ustanovitelji, vsemi občinami na Gorenjskem. Vedno do sedaj so nam zaupali in soglašali, da smo lahko vsa sredstva, ki smo jih sami ustvarili, tudi sami porabili za investicije in razvijali dejavnost. Za vse generacije zaposlenih, ki so ustvarjale zgodbo Gorenjskih lekarn, velja, da so jo ustvarjale s strokovnim in odgovornim delom, vedno je bil v središče pozornosti postavljen bolnik.«

Kako boste praznovali vse letošnje obletnice?

»Objavili smo novo spletno stran in novo spletno lekarno. Še v maju bomo lansirali novo otroško kozmetično linijo, na trg dajemo še nekaj drugih novih kozmetičnih izdelkov iz galenskega laboratorija. Osrednjo slovesnost bomo imeli 31. maja na Brdu pri Kranju. Ob tej priložnosti bomo izdali zbornik, v katerem bodo na kratko opisani vsi mejniki. Pri pripravi zbornika je sodelovala naša nekdanja direktorica Breda Kosirnik, mag. farm., ki se vse od svoje upokojitve ukvarja z raziskovanjem zgodovine lekarništva in farmacije in je avtorica ali soavtorica večine publikacij, ki so bile v zadnjih letih izdane na to temo. V juniju bomo dvakrat organizirali izobraževalni seminar Otroška koža za strokovno javnost. Za zaključek jubilejnih dogodkov bomo sredi junija organizirali še srečanje predstavnikov vseh galenskih laboratorijev, ki delujejo v Sloveniji.«