Turisti privabijo tudi eparje
Žeparji se najraje pomešajo v skupine turistov, žrtve pa običajno okradejo tako neopazno, da te tatvine sploh ne zaznajo in mislijo, da so denarnico izgubile.
Ljubljana, Bled – Slovenija sicer ne velja za žeparski raj, a vseeno se zlasti v poletni sezoni v turističnih središčih in mestih med številne turiste radi pomešajo tudi žeparji in drugi priložnostni tatovi. V slovenski policiji zato opozarjajo, da na dopustu, v Sloveniji ali v tujini, mislite tudi na ta segment varnosti in ravnajte samozaščitno.
Žeparji se najraje gibljejo na lokacijah, kjer se zadržujejo večje skupine turistov oziroma je tudi sicer gneča, turisti pa njihove tarče največkrat postanejo med ogledovanjem znamenitosti, fotografiranjem, nakupovanjem ali posedanjem v gostinskih lokalih. Tudi na Gorenjskem, kjer smo samo julija in avgusta lani zabeležili skoraj milijon turističnih prenočitev, je takih priložnosti zanje več kot na pretek. Med tatovi najbolj »priljubljeni« so sicer poleg Bleda še Ljubljana, Postojnska jama ter druga večja turistična in obalna mesta, so policisti poudarili minuli petek na novinarski konferenci na Ljubljanskem gradu.
Medtem ko so v preteklosti ulični tatovi najpogosteje delovali samostojno, žeparili pa so predvsem v gneči na vlakih, avtobusih in večjih javnih prireditvah, danes raje delujejo v organiziranih skupinah z razdeljenimi vlogami. Po besedah kriminalističnega inšpektorja Policijske uprave Ljubljana Matije Breznika običajno sodelujejo vsaj trije storilci, lahko tudi več, ki se npr. med ogledovanjem znamenitosti pridružijo večji skupini turistov. Eden od njih opazuje, drugi z dežnikom, zemljevidom, ruto in podobnim predmetom prekrije napaden zunanji žep, nahrbtnik ali torbico, tretji izvrši tatvino in ukradene predmete takoj preda četrtemu. Žeparje zanimajo predvsem denarnice, iz katerih najraje vzamejo evre in dolarje, druge valute jih manj zanimajo, ker jih je treba menjati. Ko iz denarnice poberejo denar, jo običajno odvržejo v reko, koš ali grmovje.
Žeparji pridejo k nam za dan, dva
Storilci pri žeparjenju delujejo zelo neopazno. Žrtve najraje okradejo, ko se gibljejo, tako da te običajno sploh ne zaznajo nobenega kontakta in sploh ne vedo, da so bile okradene, zato so prepričane, da so denarnice izgubile. V Sloveniji so tatvine, pri katerih bi žeparji torbico ali nahrbtnik prerezali, redke. Najpogosteje tatvine izvršijo iz nezaprtih torb ali iz takih, ki se lahko odprejo. »Storilce premamijo nezaprte zadrge in pretirano razkazovanje predmetov,« je opozoril Breznik.
Med tatovi je zanimivo več žensk, storilci pa so predvsem tujci, večinoma iz Romunije, Bolgarije in območja nekdanje Jugoslavije. Po ugotovitvah Europola tuji storilci v Slovenijo in druge evropske države prihajajo izključno z namenom izvrševanja žepnih tatvin. Po nekaj dneh ali celo še isti dan se te skupine že premaknejo v drugo državo.
Pred žeparji se lahko najbolje zaščitimo sami. »Denar in vrednejše predmete moramo prenašati v notranjih žepih, večjo količino denarja pa shranimo na več mest. Zadrge naj bodo zaprte, pri gibanju v skupini nosimo nahrbtnik spredaj, tudi torbice naj bodo pod nadzorom. Posebno pozornost pa je treba nameniti osebam, ki niso del naše skupine,« svetuje komandir Policijske postaje Bled Boštjan Lenček.
Lani so slovenski policisti zaradi suma žeparjenja obravnavali okoli 25 oseb. Mnoge od njih so se po identifikacijah odstranile od skupin, v katerih so bile prepoznane kot sumljive, in območje zapustile.