Kazni za oživljanje nacifašizma

Kategorija: Pisma bralcev / torek, 15. maj 2018 / 21:59  

Odgovor na pismo Jožeta Jančarja, ki je bilo v Gorenjskem glasu objavljeno 26. aprila z naslovom »Oživljanje totalitarizmov«.

Na pogovoru Zveze združenj borcev za vrednote NOB se ni govorilo o komunizmu in njegovem oživljanju, kar bi bralec lahko sklepal pri branju pisma. Pomemben del pogovora je bil posvečen tudi skrbi za partizanske spomenike, ki so izpostavljeni zobu časa in na žalost vse pogosteje tudi oskrunjanju in namernemu poškodovanju. Nemalokrat zlikovci ves srd usmerijo na rdečo zvezdo, ki krasi te pomnike svetle in uporne zgodovine slovenskega naroda. Rdeča zvezda je simbol partizanstva, svobode, enakosti, enotnosti, upora proti največjemu zlu v zgodovini človeštva – nacifašizmu in zmagi nad njim. Nikakor to ni simbol komunizma, kot se je zapisalo piscu pisma, to sta bila in sta še vedno srp in kladivo! Vsaka vojna je kruta in terja žrtve, še posebej tragične so bratomorne vojne, ki jih je na območju okupirane t. i. Ljubljanske province (Provinza di Lubiana) zanetil takratni katedralni kler RKC z Rožmanom na čelu in del konservativnih politikov. Zato je bilo v tem delu Slovenije tudi največ žrtev, kar 9,3 odstotka celotne populacije, sledi Gorenjska s 7,3 odstotka žrtev. V drugih predelih takratne Dravske banovine, kjer domobranstva ni bilo, je bilo žrtev skoraj polovico manj. V zadnjem letu so domobranci na Gorenjskem, Dolenjskem in Notranjskem pobili več partizanov in neoboroženih aktivistov ter terencev kot okupator. Vse pod krinko krvavega ideološkega boja proti komunizmu, čeprav je bilo v vrstah partizanske vojske skoraj 90 odstotkov katoličanov.

Domobranci so izdajalci, z ukazom jih je 24. septembra 1943 ustanovil nemški SS general Erwin Rosener kot pomožne policijske enote SS, neposredno podrejene njemu. Na Gorenjskem je bil njihov komandant SS oberscharfuhrer Erich Dichtl. Nemci so jih oblekli, oborožili, plačevali, odlikovali in denarno nagrajevali za vsakega ubitega Slovenca ali zavezniškega vojaka. Kot je zapisal duhovnik in pisatelj Franc Saleški Finžgar: »Rajši so sprejeli orožje, obleko in denar od okupatorjev za boj zoper lastne brate Slovence. To je v slovenski zgodovini najbridkejši črni madež, ki ga noben izgovor ne more izbrisati. Razumljivo je trdo krščansko prepričanje, razumljiva kapitalistična usmerjenost, nerazumljiva in po vesoljnem svetu obsojena pa je drznost, da sežeš po orožju smrtnega narodnega sovražnika za boj zoper lastne brate. To je bolečina vseh bolečin.« Nemci so med domobrance vpeljali svoj pruski dril in so strogo kaznovali vse, ki so prišli navzkriž z njihovim redom. Tako se je v posameznih primerih zgodilo, da se je kateri od njih znašel v zaporu ali celo v koncentracijskem taborišču. Največ teh prestopkov je bilo s področja klasičnega kriminala, najpogosteje so to bili veliki premoženjski delikti, proti koncu vojne, ko je bilo jasno, da bodo njihovi dotedanji gospodarji izgubili vojno, pa zaradi poskusov navezovanja stikov z zavezniki. Zakaj je bil piščev oče interniran že kmalu po ustanovitvi domobranstva, torej proti koncu leta 1943, pa lahko zgolj domnevamo. Jančar piše tudi o stigmi, ki jo je čutil kot otrok domobranca. Mnogo pripadnikov teh kvizlinških enot, ki si niso umazali rok s krvjo bratov in sester, je bilo po vojni deležno popolnoma enakega tretmaja kot partizani in aktivisti OF. Dokaz za to je Anton Drobnič, ki je doštudiral na Pravni fakulteti, in Tine Velikonja, ki je postal zdravnik. Ali bi bilo to mogoče v tako satansko komunistični družbi, kot nam jo želi prikazati Jančar? Ne!

G. Jančar, z vami tudi ne delim mnenja o Titu, sinu slovenske matere, na kar sem ponosen. Podtikate mu stvari, za katere nimate nobenega dokaza, in kar je še posebej strahopetno, to počnete, ko je že več desetletij mrtev. Tito je bil državnik svetovnega slovesa, ki je s svojo neuvrščeno politiko držal svet v varnih tečajih med obema vojaškima blokoma. Spoštovali so ga vsi in mu to spoštovanje izrazili na največjem državniškem pogrebu doslej.

Ustaška slovesnost v avstrijskem Pliberku je doslej potekala s tihim soglasjem avstrijskih oblasti. Letos so se naši severni sosedi, Hitlerjevi rojaki, odločili, da bodo strogo in na licu mesta kaznovali vse z ustaško ikonografijo okitene udeležence in jim za več let prepovedali vstop v državo. Tak odnos imajo do nacističnih in fašističnih simbolov vse zahodne demokratične države, zadnji čas, da jim sledimo tudi v Sloveniji.

Božo Jožef Janež