Kamorkoli gre, s seboj nosi Mediteran

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / četrtek, 3. maj 2018 / 13:58  

Na gradu Kromberk je od sredine aprila do konca septembra na ogled pregledna razstava akademskega slikarja Klavdija Tutte. Mediteranski popotnik, kot je naslov razstave, ki so jo v njegovi domači Novi Gorici pripravili ob življenjskem jubileju, šestdesetletnici, se predstavlja z več kot sto osemdesetimi likovnimi deli iz vseh umetnikovih ustvarjalnih obdobij, od zgodnjih osemdesetih let dvajsetega stoletja do danes, ko že dlje kot dve desetletji živi in ustvarja v Kranju.

Nova Gorica – Ni veliko slikarjev, kaj slikarjev, vsestranskih likovnih umetnikov, ki imajo za seboj tako impozanten ustvarjalni opus kot Klavdij Tutta. A ne zgolj ustvarjalni opus, v njegovo likovno biografijo velja zapisati tudi izjemno bogato organizacijsko delovanje na področju likovne umetnosti. Klavdij Tutta je bil in je še pobudnik mnogih likovnih manifestacij, med njimi mednarodne likovne delavnice Slovenija, odprta za umetnost na Sinjem vrhu nad Ajdovščino, zadnjih nekaj let pa je srce in duša Mednarodnega festivala likovnih umetnosti v Kranju. Ob tem niti ne gre naštevati aktivnega sodelovanja, pogosto je tudi pobudnik številnih likovnih srečanj, delavnic, v zadnjih letih pa velikokrat v vlogi mentorja prihaja med šolsko mladino, kjer likovno nadarjeni mladini ponuja dodatna znanja iz sveta likovne umetnosti.

Rojen v Postojni, je svoja mlada leta in del ustvarjalnega obdobja preživel v domači Novi Gorici, v devetdesetih letih prejšnjega stoletja pa se je preselil v Kranj, kjer še danes živi in ustvarja ob življenjski sopotnici, prav tako slikarki Klementini Golija. Čigav slikar ste torej, kranjski ali goriški, ga zbodem, Tutta pa mi v njemu lastnem duhovitem tonu odgovori: »Sem svetovljan, a sem tudi ambasador mediteranske kulture na severni meji.« Da se pravzaprav povsod čuti doma, tako v Kranju kot Novi Gorici, sicer pa tudi Slovenija ni tako velika. »V Sloveniji se prepletata dva diametralna, drugačna svetova, eden je celinski, drugi je odprt proti morju. Lepota umetnosti je v tem, da se en in drugi koncept dopolnjujeta. Če ima ena umetnost mogoče malo več trdoživosti, je druga kljub zavedanju minljivosti stalno odprta, polna volje do življenja in do neke mere tudi hedonizma.«

Razstava je nastajala leto dni

Kot je povedal Vladimir Peruničič, direktor Goriškega muzeja, pod katerega okriljem so pripravili razstavo v gradu Kromberk, po dolgih letih celotno drugo nadstropje posvečajo slikarju. »Odločitev za sodelovanje je zorela dlje časa, saj se je Klavdij Tutta dogovoril že s prejšnjim direktorjem, prezgodaj preminulim Matjažem Brecljem, katerega spominu posvečamo razstavo in obsežen katalog, ki je ob tem izšel.« Tako je v nadaljevanju obsežno razstavo več kot leto dni skupaj s slikarjem pripravljala kustosinja za umetnostno zgodovino Goriškega muzeja Katarina Brešan, ki je dodala: »Lahko potrdim, da gre za res velik projekt, saj je bilo treba pripraviti tehten izbor del. Pri Tutti to zagotovo ni enostavno, saj gre za zelo obsežen likovni opus. Tako smo kljub velikemu razstavnemu prostoru vendarle morali izpustiti predvsem njegovo najzgodnejše obdobje še iz časa študija in takoj po njem. Se pa zato lahko pohvalimo s pregledom njegovih najbolj prepoznavnih ciklov – od začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja vse do najnovejših, lahko bi rekli Klavdijevih današnjih del.«

Na ogled so tako Tuttova slikarska dela, od olj in akrilov na platnu do risb in grafik, in prav tako kiparska dela, od male plastike do nekaterih prostorskih postavitev. Ustvarjal je v keramiki in steklu ter eksperimentiral z različnimi tehnikami in materiali, pri tem tudi ne ostaja zvest le dvodimenzionalnemu platnu. »Kljub temu da se je preselil v Kranj in je v različnih ciklih in ustvarjalnih obdobjih svojo likovnost precej spreminjal tako tehnično kot barvno, pa skozi celoten njegov opus lahko opažamo, da ostaja zvest domačemu okolju in Mediteranu,« dodaja Brešanova.

Obsežnemu razstavnemu projektu je tako na voljo kar deset prostorov v drugem nadstropju gradu, v muzeju pa so v ta namen za skoraj pol leta umaknili tudi nekaj siceršnjih občasnih postavitev. Slikar je ob tem dejal: »Mislim, da nam je uspelo razstavljeno uspešno sinhronizirati s samim prostorom. Zelo sem hvaležen Goriškemu muzeju za pomoč in lahko z gotovostjo potrdim, da je ves kreativni kader muzeja pokazal visoko mero profesionalnosti, saj je z vso resnostjo in zavzetostjo pripravil to mojo jubilejno razstavo. S seboj sem sicer pripeljal okrog tristo del, po tehtnem izboru jih je na razstavi na ogled 180, kar je tudi za pregledne razstave zelo veliko.«

Od vulkana do pristanov

Na vprašanje, s kakšnimi občutki se je sprehodil skozi razstavo, pa je Klavdij Tutta povedal: »Zdaj, ko sem si razstavo že večkrat ogledal, lahko rečem, da ta stoji v vsem svojem obsegu. Pomembno je, da zavzema poetičnost, ki sem si jo želel – vse od mojega prvega ustvarjalnega obdobja, ki je bilo zelo ''magmatsko'', saj sem se tudi sam počutil kot vulkan, do srednjih let, ko sem še mislil, da sem iz ''rostfraja'', in petdesetih let, ko se zgodba začne obračati in človek ugotovi, da je kljub vsemu razkrojljiv.« Tutta temeljni obrat v svojem več kot štirideset let trajajočem opusu vidi v tem, da je iz eruptivne energije vstopil v poetično in v nadaljevanju v ploskovno energijo. Prav to opredeljuje vse njegovo delo. »V določeni fazi sem kot ptič, ki leta in jemlje pejsaže iz raznih zornih kotov, to so bili časi, ko sem za svoja dela prejel tudi številne domače in tuje nagrade, tako slikarske kot na področju grafike in risbe. Nisem pa se držal nekega sloga kot pijanec plota, ampak sem se vseskozi razvijam, da delam naprej. Vsaka nova ideja me je navdihnila za novo fazo. Delo je zanimivo, če iz niča odpiram nove svetove. To me v delo vleče tudi sedaj v zrelih letih.«

Razstava se tako razprostira v desetih prostorih, vsak cikel, vsako obdobje pa je ''zabeleženo'' z nekaj značilnimi likovnimi primerki. Ob razstavi je izšel tudi obsežen katalog na več kot dvesto straneh, v katerem je ta prikazana s fotografskimi reprodukcijami in štirimi osrednjimi avtorskimi besedili v slovenščini in angleščini – Braneta Koviča, Milene Koren Božiček, Miklavža Komelja in Enza Santeseja. Predstavljene so tudi donacije, lastnih del in tudi drugih avtorjev iz svoje zbirke, ki jih je Klavdij Tutta namenil različnim institucijam – od Goriškega muzeja in Gorenjskega muzeja do Galerije Velenje in Galerije Šivčeva hiša v Radovljici pa Gimnaziji Franceta Prešerna Kranj in Domu upokojencev Nova Gorica. Likovno bogat sprehod po več kot štiridesetih letih ustvarjanja Klavdij Tutta zaključuje z zadnjimi deli, s katerimi že nakazuje, kam gredo njegova umetniška prizadevanja. »Kompozicije morskega značaja gradim na nov igriv način in si z njimi odpiram tudi neverjetne možnosti za postavljanje raznoraznih ambientov.« Enajsta soba je torej v delu.