Janez Nepomuk Šlakar, Kamničan in častni meščan Ljubljane

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: Arhiv člankov / ponedeljek, 23. april 2018 / 09:32  

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (143)

V nekaterih mestih podeljujejo v zadnjem času naziv častni meščan posameznikom tako lahkotno, da se mora človek vprašati, zakaj tako. Ali z njihovim imenovanjem izgubljajo pomen njihovi predhodniki, čeprav sta pogosto na spiskih tudi Kardelj in Tito? Ko je leta 1858 mesto Ljubljana duhovnika, ekonomista, mecena in učitelja Janeza Nepomuka Šlakarja razglasila za častnega meščana, zagotovo ni bilo težko utemeljiti imenovanja …

Rodil se je 18. aprila 1793 v Kamniku družini usnjarskega mojstra Jožefa Šlakarja, potomca ene najstarejših kamniških rodbin, in njegove žene Jere, rojene Šporn. Osnovno šolo je obiskoval pri kamniških frančiškanih, gimnazijo pa v Ljubljani. Leta 1809  se je, da bi se izognil služenju v francoski zasedbeni vojski, umaknil v Celovec, kjer je pri bogatem industrialcu opravljal službo vzgojitelja otrok in vodil njegove pisarniške posle. V Celovcu je končal gimnazijo in se najprej vpisal na študij filozofije, kmalu pa se je na prigovarjanje rojaka Franca Pirca odločil za študij teologije v Celovcu. Leta 1814 je nadaljeval študij in ga končal v ljubljanskem bogoslovju.

Kot kaplan je eno leto služil na Brdu pri Lukovici. Leta 1817 je postal katehet na Glavni šoli Uršulinskega samostana v Ljubljani, kjer je kasneje postal tudi ravnatelj.  Na tem mestu je ostal 21 let, do aprila 1839. Leta 1825 je postal ravnatelj ljubljanske Cesarsko-kraljeve normalne glavne šole v Ljubljani, ki je pod njegovim vodstvom postala tako imenovana zgledna šola (Muster-Hauptschule). Bil je tudi predavatelj pedagogike v bogoslovju.  Leta 1836 mu je bila zaupana še služba oskrbnika ekonomata ljubljanskega liceja. Da bi se lahko bolj posvetil šolstvu, se je leta 1839 izselil iz samostana. Vlada ga je decembra leta 1850 imenovala za šolskega nadzornika, kar je ostal osem let. Leta 1834 je založil in izdal Mali besednjak slovenskega in nemškega jezika, ki ga je sestavil učitelj verouka na uršulinski šoli v Ljubljani Jožef Kek. Slovarček je doživel še dve izdaji v letih 1843 in 1854. Revnim učencem ga je Šlakar razdelil brezplačno.

Janez Nepomuk Šlakar je bil leta 1821 med ustanovitelji Ljubljanske (kasneje Ilirske in nazadnje Kranjske) hranilnice. Leta 1854 je postal ravnatelj tega denarnega zavoda. Vedno je pomagal revnim učencem in dijakom. V oporoki je vse svoje veliko premoženje naklonil siromakom, šolskim ustanovam in Kamniku. Za študij kamniških meščanskih sinov je ustanovil poseben sklad s kapitalom dva tisoč goldinarjev, ki je letno izplačeval devetdeset goldinarjev štipendije, večino zapuščine pa je namenil za ureditev siromašnice v Šmartnem v Tuhinjski dolini.

Zanimivi Gorenjci in dogodki tedna iz dežele Kranjske:

Vitez Konrad iz Cerkelj je 16. 4. 1248 poklonil velesovskemu samostanu lastništvo nad tremi hubami (kmečkimi gospodarskimi obrati) s pritiklinami v Cerkljah.

V Ljubljani se je 18. 4. 1840 rodil podjetnik, trgovec Ferdinand Souvan, ki je leta 1882 kupil grad in posest Volčji Potok in ju popolnoma prenovil.

V Ljubljani se je 19. 4. 1893 rodil slovenski kipar Lojze Dolinar. Z njegovimi kipi so opremili takratni Trg revolucije (sedaj Slovenski trg) v Kranju.

V Gorici je 22. 4. 1748 umrl kapucin oče Romuald s pravim imenom Lovrenc Marusič (Marusig), avtor oziroma prireditelj škofjeloške pasijonske procesije.