Največji odstrel jelenjadi

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Arhiv člankov / ponedeljek, 23. april 2018 / 11:40  

Upravljavci lovišč v Gorenjskem lovsko upravljavskem območju so lani odvzeli iz lovišč 961 jelenjadi, kar je največ doslej. Lastniki gozdov menijo, da je odstrel še vedno prenizek.

Kranj – V kranjski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije so v sodelovanju z blejsko območno enoto pripravili letni lovskoupravljavski načrt za Gorenjsko lov­sko upravljavsko območje (LUO), ki zdaj, po dolgotrajnem postopku, čaka le še na zadnje dejanje – na to, da ga sprejme minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan. Na zavodu so načrt predhodno usklajevali z območnim združenjem upravljavcev lovišč, pripravili pa so tudi javno obravnavo, ki se je je od 150 povabljenih udeležilo okoli 40 zainteresiranih. Kot je povedal Miran Hafner, vodja odseka za gozdne živali in lovstvo v kranjskem zavodu, je bilo na javni razpravi največ razprave o jelenjadi in škodi, ki jo povzroča v gozdovih. Lastniki gozdov iz Selške doline, obronkov Jelovice in Kokre so opozorili, da jelenjad otežuje pomlajevanje gozdov in povzroča škodo tudi na kmetijskih površinah; po njihovem mnenju zniževanje številčnosti jelenjadi poteka prepočasi in premalo smelo. Večinsko mnenje lovcev je drugačno, ocenjujejo, da se je številčnost jelenjadi že zmanjšala in bi bil primeren nižji odstrel, podoben tistemu v letu 2015, ko je znašal 840 živali. Upravljavci lovišč tudi menijo, da bodo težko izpolnili načrt odstrela gamsov, ki je letos zaradi pojavljanja gamsjih garij v zahodnih Karavankah višji kot lani.

Manj trkov z vozili

Pri srnjadi je lanski načrt odvzema, ki vključuje poleg odstrela tudi izgube zaradi prometa, bolezni in iz drugih razlogov, predvideval odvzem 4650 živali, lovci so načrt izpolnili 97-odstotno. Letošnji načrt je za petdeset živali nižji, nižji je v ravninskih loviščih med Kranjem in Ljubljano. »Več znakov kaže na to, da se življenjski prostor srnjadi krči,« razloge za znižanje pojasnjujejo v zavodu za gozdove in dodajajo, da so izgube (1075 živali) lani predstavljale skoraj četrtino celotnega odvzema, podatki za daljše časovno obdobje pa kažejo, da se izgube, tudi izgube v prometu, znižujejo. Leta 2005 je pri trkih z vozili v prometu končalo 950 srnjadi, v zadnjih letih le še okrog 650.

Sneg pomagal lovcem

»Toliko jelenjadi kot lani v Gorenjskem lovsko upravljavskem območju lovci doslej še niso uplenili,« je podatke za lani komentiral Miran Hafner in dodal, da so upravljavci lanski načrt (1021 živali) izpolnili 94-odstotno in iz lovišč odvzeli skupno 961 živali. Lovcem so pri izpolnitvi načrta pomagala spodbudna določila načrta, predvsem pa vremenske razmere – po eni strani sneg v visokogorju, ki je pregnal jelenjad v nižje ležeča območja, in po drugi plati sneg v nižinah, ki je omogočil sledenje jelenjadi in lažji lov. Letošnji načrt odvzema je podoben lanskemu, skupno naj bi iz lovišč odvzeli 1010 jelenjadi, od tega 120 v zahodnih Karavankah, 490 v vzhodnih Karavankah in v Kamniško-Savinjskih Alpah ter 400 na Jelovici z obrobjem.

Več garij pri gamsih

Številčnost muflona se v nekaterih loviščih zmanjšuje, zato letošnji načrt predvideva za pet živali manjši odvzem iz lovišč (lani 110, letos 105). V zahodnih Karavankah, predvsem v loviščih Kranjska Gora, Dovje in deloma Jesenice, v zadnjih treh letih ugotavljajo naraščajoče pojavljanje gamsjih garij. Ker je odstrel eden od ukrepov za obvladovanje bolezni, z letošnjim načrtom zvišujejo v zahodnih Karavankah odstrel za dvajset gamsov, na celotnem lovsko upravljavskem območju naj bi tako odvzeli iz lovišč 675 gamsov.

Prašiči največji problem v lovišču Škofja Loka

Pri divjem prašiču so upravljavci lovišč lani načrt (220 živali) močno presegli in odstrelili 283 prašičev, letošnji načrt predvideva odstrel 250 prašičev. Kot ugotavljajo v zavodu za gozdove, so za številčnost divjega prašiča značilna velika nihanja med leti, kar je ob njihovi veliki reprodukcijski sposobnosti odvisno od tega, kako obrodijo plodovi bukve, hrasta in kostanja. Na višino odstrela vpliva tudi to, ali so za lov ugodne ali neugodne razmere. Če je snežna odeja, je prašiče lažje slediti, kar lovcem tudi olajša lov. »Na Gorenjskem je prišlo do paradoksa: že dolgo številčnost ni tako nizka kot v zadnjih treh letih, a še nikoli doslej v lovišču Škofja Loka ni bilo takih problemov, kot so zdaj. To je bil tudi razlog, da je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Škofji Loki kot edinemu lovišču na Gorenjskem izdalo dovoljenje za uporabo umetnega vira svetlobe pri nočnem lovu,« je pojasnil Miran Hafner.