Posamezni odseki?

Besedilo: Alenka Brun
Kategorija: Izleti GG / četrtek, 19. april 2018 / 11:07  

Paklenica je sicer svetovno znana alpinistična destinacija, a če jo bodo BAM.Bi-jevci večkrat obiskali na podoben način kot letos, bo postala blizu tudi kolesarjem, ljubiteljem ekstremnih klancev.

Veliko Rujno (1)

Vsako leto kolesarji, člani gorenjskega Športnega društva BAM.Bi na aprilskem Dalmacija Touru osvajajo tudi gorski cilj. Letos je kolesarje čakal vzpon na Veliko Rujno. Start je bil v centru Starigrada (Paklenica), kolesarje pa je čakal sedemkilometrski vzpon na 702 metra nadmorske višine.

Mislim, da udeleženci po prvi 160-kilometrski etapi, kjer klancem ni bilo videti konca, niso razmišljali o četrti. Vedo, kaj pomeni gorski cilj, a ker na ta način dobijo na Touru vsako leto tudi cesarja in cesarico odprave, se za preizkušnjo največkrat odločijo vsi ali večina.

Četrta etapa se je začela v Vodicah. Kolesarji so se najprej odpravili proti Velebitu. Mimo Benkovca jih je pot ob morju vodila do Starigrada, nato pa se je začel vzpon na Veliko Rujno. Spremljevalna kombija prve in druge skupine sta se odpravila naprej z nalogo, da vozniki zadnje tri kilometre označijo, narišejo ciljno črto. Tokrat sem sedela na sovoznikovem sedežu kombija, ki ga je vozil Aleš Galof. Že za prvim ovinkom se je začel vzpon. Spomnila sem se, da sem v letošnjem biltenu Dalmacija Toura zasledila, da posamezni odseki presegajo dvajsetodstotni naklon. Na posamezne naj kar pozabijo ..., sem si mislila, saj sva se v večini primerov vozila tako rekoč navpično navzgor in izjemno strmi deli ceste niso asfaltirani, temveč betonirani. »Malce širša kozja steza,« sem pripomnila. Galof se je »zarežal« in se vprašal, kdo bo prvi v cilju ... Oba sva se strinjala, da vprašanje, če ne bodo pešačili. In eni so, a prvi je bil na cilju nekaj minut po tem, ko smo s kombiji parkirali: Boris Zavodnik je potreboval za sedem kilometrov razgibanega klanca, kjer ga je na koncu nagradil izjemen razgled, slabih 31 minut …

(Nadaljevanje prihodnjič)