Pred vhodom v rastlinjake podjetja Lušt

V Prekmurju je luštno

Kako ne, saj smo spoznali urejene kraje, prijazne ljudi in dobre jedi ter zanimive običaje.

Takoj ko smo prečkali reko Muro prek najdaljšega mostu v Sloveniji, smo zavili desno proti Beltincem in naprej po stari cesti proti Lendavi. Najprej smo se ustavili v Odrancih. Na začetku lepo urejenega naselja so vaščani zgradili zanimivo cerkev Svete trojice. Za cerkev, ki ima osmerokoten tloris, je načrte zrisal Plečnikov učenec Janez Valentinčič. Gradbena dela je vodil župnik Lojze Kozar, sicer velik ljubitelj glasbe, pisatelj, ljudski godec, navdušen kolesar in vsestranski kulturni delavec. V cerkvi, ki jo krasijo freske akademskega slikarja Staneta Kregarja, smo tudi zapeli.

Potem smo se odpeljali v Malo Polano, kjer smo si ogledali zadrugo Pomelaj. Pred leti je občina kupila opustošeno domačijo z željo, da na njej začnejo turistično dejavnost. Gospa Dragica nam je povedala, kako je zadruga organizirana in kako tržijo svoje izdelke. Razložila nam je tudi, da je pomelaj sicer kmet, ki nese moko v mlin. Izvedeli smo, da se v zadrugi trudijo gojiti avtohtono vrsto prekmurske koruze trdinke in na močvirnem predelu sadijo vrbje za šibe. Koruzno ličje, ki ga imenujejo bilje, in šibje, ki ima glede na čas rezanja in obdelave veliko različnih odtenkov, spreminjajo v različne uporabne predmete. Gospe Mariji sta nam pokazali, kako so včasih iz šibja pletli košare in kako iz ličkanja spletejo cekar. Sledila je še degustacija domačih jedi in peciva.

Nato smo se odpeljali v Veliko Polano in se sprehodili skozi središče naselja. Ogledali smo si park štorkelj in rojstno hišo Miška Kranjca. V Domu starejših Danijela Halasa so nam pripravili okusen prekmurski bograč in ob kavi zapeli nekaj prekmurskih pesmi.

Po kosilu smo odšli še v Renkovce in si ogledali nasade paradižnika podjetja Lušt. Da ne bi okužili paradižnika, so nam razdelili zaščitne obleke in nas obuli v plastične vrečke. V povsem prenovljenem rastlinjaku, ki je namenjen samo za oglede, nam je »Luštna« vodička Nika povedala veliko skrivnosti gojenja paradižnika. Naravnost osupljivi pa so podatki o velikosti Luštovih rastlinjakov. Nasadi so namreč veliki za 18 nogometnih igrišč, v njih je okrog 320 tisoč sadik paradižnika, ki bi postavljene v vrsto dosegle petdeset kilometrov.

Deset tednov stare sadike zasadijo v sredini januarja v naravno mešanico šote in kokosovih vlaken. V rastlinjaku sadike rastejo 11 mesecev in zrastejo od devet do enajst metrov. Zaradi konstantne temperature in vlage lahko torej skoraj ves ta čas iz nje pridobivajo paradižnik. Za ogrevanje v rastlinjakih uporabljajo geotermalno vodo iz bližnje vrtine.

Paradižnike oprašuje 120 tisoč aktivnih čmrljev, ki tedensko oprašijo dobrih 1,5 milijona cvetov. Čmrlje – in ne na primer čebele ali ose – uporabljajo zato, ker imajo daljše rilce od čebel in zaradi tega lažje dostopajo do plodovnice. Čmrlji imajo tudi daljšo življenjsko dobo od čebel.

Po ogledu smo lahko paradižnik tudi pokusili, nekaj pa so nam ga prijazni gostitelji tudi podarili. In ni lepšega za Gorenjca, kot če mu kdo kaj podari. Tako smo se zadovoljni vračali domov z željo, da se v te kraje še vrnemo.

Oddajte svoj komentar

Kranj 4°

jasno
vlažnost: 82 %
veter: SZ, hitrost: 11 km/h

-4/11

sobota

-8/15

nedelja

-5/16

ponedeljek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

 

 

 

IZLETI / Šenčur, 16. februar 2019

Jakobova pot na Jakoba in pod Storžičem

IZLETI / Kranj, 16. februar 2019

Pohod Planica–Križna gora

GLEDALIŠČE / Podljubelj, 16. februar 2019

Vohun iz Šiške

GLEDALIŠČE / Cerklje, 16. februar 2019

Misterij Theophilus in Anima

PRIREDITVE / Šenčur, 16. februar 2019

Dan godle v Šenčurju

PREDAVANJA / Kranj, 16. februar 2019

Proučevanje Svetega pisma

GLASBA / Mojstrana, 16. februar 2019

Nastop Klape Zvonimir

PRIREDITVE / Šenčur, 16. februar 2019

Šenčur folkloro na ogled postavi

 

 
 

 

 
 
 

Nov butični hotel na Jezerskem / 13:18, 15. februar

Upajmo, da bo skozi leta res zaživel. Mogoče lokacija ravno ne omogoča butični turizem; vsaj kar se tiče miru ob glavni cesti. Zanimivo, da ...

Odstopil zaradi tatvine / 11:46, 15. februar

Kakšne bedarije se dogajajo v tej naši družbi?Kulturniška zvezda evidentno krade? Nagrajena sodomija! Žaljenje naroda, vsak mesec dober penz...

Krčijo vpisna mesta / 19:46, 14. februar

Samo študij v naravoslovnih vedah je prihodnost razvoja naše države. Tehnični poklici so na prvem mestu, ker so uporabni tudi v tujini. Vend...

Krčijo vpisna mesta / 16:32, 14. februar

V Sloveniji bi bilo dost samo nekaj družboslovcev (malo pretiravam).Družboslovci- popolnoma nezaposljiv kader.In potem serjejo klamfe in jaj...

Krčijo vpisna mesta / 10:07, 14. februar

Armada novih intelektulacev. Samo ekonomistov imamo verjetno več kot Švica. Samo v ekonomiji smo bolj na repu razvitih. Ko visoko izobražen ...

Višje plače, dražje oskrbnine / 08:49, 14. februar

Ekonomija po levičarsko. Namesto posega v dohodnino, ko bi vsak zaposleni imel v povprečju 60€ višji netto plačo, so posegli v minimalno pla...

Kakšne kadre iščejo podjetja / 08:44, 14. februar

Ko bodo ponujali pošteno plačilo za delo, ne bodo več imeli težav z kadri. Do tedaj bodo Slovenci, ki hočejo preživeti z delom, hodili čez h...