Avstralci so zelo odprti

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 16. april 2018 / 18:40  

Škofjeločan Uroš Derlink se je leta 2012, pri svojih 29 letih, preselil v Avstralijo. Začel je kot čistilec hiš, od zaključka študija pa dela kot manualni terapevt. Kot pravi, so Avstralci zelo odprti za priseljence, ki še vedno lahko hitro dobijo delo, če le niso preveč izbirčni. Življenjski standard je zelo visok; povprečna tedenska plača je med 800 in 900 avstralskimi dolarji oz. dobrih petsto evrov, a so tudi stroški precej višji. Živi v več kot trimilijonskem Melbournu, kjer Avstralcev skorajda ni, večina je priseljencev. Ob mešanju mnogih kultur se občuti tudi rasizem, o čemer pa se ne govori.

Številni mladi odpotujejo v Avstralijo z nahrbtnikom na ramah, v upanju, da jih tam čaka boljše življenje. Je bilo tako tudi v vašem primeru?

»Ni šlo ravno za upanje po boljšem življenju, bolj za izziv oz. neko spremembo po nečem novem. Avstralijo sem si izbral, ker je bila najboljša možnost za učenje angleščine, kajti moja angleščina je bila zanič. Prvi dve leti sem v Sydneyju obiskoval šolo angleščine in kasneje kolidž. Nato sem se preselil v Melbourne, da nadaljujem študij, ker mi je kot mesto omogočalo boljše možnosti. Življenje v Sydneyju je sicer veliko hitrejše kot v Melbournu, ljudje so manj potrpežljivi, a se tam da hitreje dobiti službo. Sam sem jo v treh tednih, in to s slabim znanjem angleščine.«

In kako je danes? Ali mladi priseljenci še vedno tako hitro dobijo delo?

»Avstralci so zelo odprti za priseljence. Delo se hitro dobi, če le nisi preveč izbirčen. Najbolj pogosta dela za mlade, ki pridejo z nahrbtnikom, so pomivanje posode, čiščenje objektov – hiš, razvažanje hrane, delo natakarja, receptorja. Za kakšna druga dela pa je pogosto treba imeti določeno izobrazbo, ki v večini primerov zahteva opravljane izpitov za izpolnitev avstralskih standardov.«

Kakšno delo opravljate vi?

»Ob prihodu v Avstralijo leta 2012 je bila moja angleščina res slaba, tako da veliko izbire nisem imel in sem pol leta delal kot čistilec zasebnih hiš. Kasneje sem dobil delo kot maser pri nekem Kitajcu; to delo sem dolga leta opravljal tudi v Sloveniji. Po štirih letih, ko sem končal študij, sem imel odprta vrata. Sedaj delam v zasebni kliniki kot miofascialni oz. manualni terapevt.«

Kakšno je življenje v Avstraliji? Je res veliko manj stresno kot pri nas?

»Življenje je različno glede na to, kje živiš. V mestih je nedvomno bolj stresno kot v Sloveniji, življenjski tempo je hitrejši. V Melbourne se, na primer, vsako leto priseli sto tisoč ljudi. Na podeželju pa je dolgočasno, nič kaj dosti za početi. Drugače je kot v Evropi oz. Sloveniji, veliko bolj dolgočasno, kajti vse je bolj oddaljeno.«

Kakšen je življenjski standard, kakšne so plače pa tudi stroški, najemnine, cene hrane in drugega blaga v trgovinah?

»Standard je zelo visok. Plače tu izplačujejo tedensko oz. na dva tedna. Povprečna plača je nekje med 800 in 900 dolarji na teden! Najemnina za sobo je okoli 200 dolarjev na teden v mestu. Večina, ki pride sem, si deli stanovanje s tremi do petimi drugimi ljudmi. Jaz imam malo garsonjero, ki stane 250 dolarjev na teden, kar je zelo poceni. Izven mesta pa lahko dobiš hišo za 500 dolarjev tedensko. Hrana je mogoče 20–30 odstotkov dražja kot v Sloveniji, alkohol pa je zelo drag, stane 40 odstotkov več. Elektronika je mogoče še cenejša kot v Sloveniji, avtomobili stanejo podobno, storitve pa so zelo drage, na primer frizer, električar, avtomehanik ...«

Kako je poskrbljeno za socialno varnost prebivalcev in kako so organizirani zdravstvo, šole, vrtci?

»Socialno varstvo je zelo urejeno, bolje kot v Sloveniji, predvsem za upokojence je veliko bolje poskrbljeno. Država ti plačuje določeno vsoto ne glede na delovno dobo. Zasebno zdravstvo se plačuje, državno pa je brezplačno. Vrtci so zelo dragi, na primer 120 dolarjev na dan, država ti plača polovico, če nimaš sredstev, nikakor pa ne vsega. Šole so državne in zasebne. Slednje so lahko zelo drage, tudi tja do 30 tisoč dolarjev letno in več, državne pa nekje 500–1000 dolarjev na leto.«

Kaj vam je v Avstraliji in pri Avstralcih všeč in česa ne marate?

»Avstralci so zelo prijazni, pripravljeni pomagati, je pa tudi veliko rasizma, ki se občuti, a se o njem ne govori. V mestu praktično ni Avstralcev, večina je priseljencev, gre za mešanje vseh kultur, kar ima prednosti in tudi slabosti. Večina ljudi je zelo prijaznih, vendar ne pristnih, gre za nekakšno zaigrano prijaznost. Vse je nekako neosebno, bolj formalno. Ljudje se težko sprostijo, mogoče zaradi mešanja kultur, ne vem. Potrebno je več časa, da se odprejo. Pri poslih so bolj pošteni kot v Sloveniji, plače se izplačujejo, dogovorov se držijo. Predvsem pogrešam sproščenost in pristnost med ljudmi, ki je tu zelo redka. Prednost pa je vsekakor večja možnost za službo.«

Zadnja leta živite v več kot trimilijonskem Melbournu. Kakšno mesto je to?

»V samem mestu je veliko parkov, ki so zelo lepi. Vedno se dogaja, veliko je gledališč, muzejev, pa tudi nočno življenje je zelo zabavno. Industrija je na obrobju mesta. Pokrajina je raznolika: eno uro vožnje iz mesta proti severu je veliko gozda in lepih poti za pohode, na jugu, 40 minut iz mesta, pa dokaj lepe plaže, a morje ni tako toplo kot jadransko, nekje med 20 in 22 stopinjami Celzija.«

Melbourne je znan tudi po velikih športnih dogodkih. Jih obiskujete?

»Med Avstralci sta zelo popularna ragbi in kriket. Ragbi je nacionalni šport, kot v Sloveniji nogomet. Nedavno je bil GP v Melbournu, formule se sliši po celem mestu. Tudi tenis je tu velik dogodek.«

Kakšna pa je avstralska kulinarika?

»Hmm … Jajca s slanino, hehe. Mislim, da Avstralci nimajo neke svoje kulinarike, vse je prišlo iz Evrope in Azije. Veliko je italijanske kuhinje, mediteranske, indijske, praktično iz cele Azije. Veliko je vpliva Azijcev, predvsem Kitajcev. Tudi dve hrvaški restavraciji sta v Melbournu, z dalmatinsko hrano. Velika prednost tega mesta je, da je pri hrani izbira ogromna. Skoraj vsaka država ima svojo restavracijo in tradicionalno kuhinjo. Jaz osebno jem vsaj dvakrat na teden v japonski restavraciji, občasno grem v turško restavracijo.«

Kenguru vam tekne?

»Je zelo žilav in ima poseben okus, meni osebno ni ravno najljubši. Tudi v trgovini se ga ne da dobiti. Pravijo pa, da ima veliko železa.«

Kako ste v Avstraliji med seboj povezani Slovenci?

»Mislim, da slovenski klubi propadajo, saj starejše generacije izginjajo, mladi priseljenci se pa pomešajo. Nekateri Slovenci smo povezani, sploh če so zraven še kakšni skupni interesi, tudi pomagamo si. Tu imam dva dobra prijatelja iz Slovenije pa tudi veliko prijateljev iz Makedonije in Hrvaške. Vsi, ki smo iz bivše Jugoslavije, se počutimo bolj povezane tu kot pa doma.«

Boste v Avstraliji ostali in si tam ustvarili tudi družino?

»Vsekakor ne! Avstralija ni država, kjer bi si ustvaril družino in se ustalil. Po šestih letih se je še vedno nisem navadil. Za zdaj nameravam še malo potovati, to poletje načrtujem odhod v Kanado. V Slovenijo se bom zagotovo še vrnil, tam se počutim doma. Težko pa rečem, kje se bom ustalil.«