Lenart Mertlic in zametki protestantske miselnosti

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / nedelja, 15. april 2018 / 14:31  

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (142)

Lenart Mertlic (Mertlitz) je bil 9. aprila 1537 prvič omenjen kot generalni vikar v ljubljanskem stolnem kapitlju. Gre za visokega cerkvenega dostojanstvenika, saj stolni kapitelj pomeni skupnost duhovnikov, ki naj bi škofu pomagali voditi škofijo. Generalni vikar naj bi bil praktično škofov namestnik. Verjetno se je rodil v Kamniku v zadnjem desetletju 15. stoletja in umrl v Ljubljani leta 1548. Ljubljanski kanonik je postal v času škofa Ravbarja, škofov namestnik pa je ostal tudi v času škofov Kacijanarja in Textorja. Zanimiv je tudi, ker naj bi bil eden prvih pristašev Lutrove reformacije.

Lenart Mertlic naj bi postal protestantske miselnosti v času protestantizma v Ljubljani. Tako sklepajo, ker je bil obveščen tudi ob obtožbah evangeličanskega škofa Pavla Wienerja (tudi P. Biner), ki se je rodil okoli leta 1495 v Kranju in je postal Trubarjev sodelavec. Leta 1547 so ga v Ljubljani zaprli. Leta 1548 je bil na Dunaju zaslišan. Nadvojvoda Ferdinand ga je pomilostil, vendar je bil izgnan na Sedmograško. S svojimi pogledi je Wiener seznanil tudi Mertlica in ta se je ob zaporu zanj tudi potegnil. Kaže, da je Mertlic pod vplivom beril in občevanja vse iskreneje soglašal s stvarmi, ki so merile na preorientacijo ljubljanskega stolnega kapitlja, to je z določilom o pridiganju »čiste, preproste in zveste evangeljske resnice«. Strinjal se je z Wienerjevim delovanjem ter s pridigami Trubarja v letih 1535–1540 in od 1542 dalje. Trubarju naj bi pomagal gladiti prihod v Ljubljano z nazori novih stolničnih vikarjev Jurija Dragolica in Gašperja Rokavca.

Mertličeva izpoved v preiskavi, ki jo je v cesarjevem imenu na ovadbo iz Ljubljane vodil okoli leta 1547 škof Textor, sicer ni ohranjena, a glavna vsebina očitkov proti njemu je očitna iz izpovedbe prič in drugih poročil. Posebno so mu očitali grožnjo, da bi imenovanje Marije v cerkvi sploh zatrl, če bi se to dalo doseči, in da ni zavrnil trditve Trubarja, da maša niti za žive niti za mrtve nima pomena. Očitali so mu tudi, da se je tajno poročil s svojo gospodinjo. Sicer so to očitali vsem osumljenim petim ljubljanskim duhovnikom. Tudi zanj veljajo očitki, da po njegovem procesija o Markovem nima nobene cene, da so vigilije za mrtve nepotrebne, da je zagovarjal krščevanja brez krizme in krstne vode in tudi zasmehovanja katoliških obredov, zanemarjanje kanoničnih ur, posta itd. Verjetno je, da je Mertlic poznal Trubarjeva razmišljanja o potrebi, da začnejo protestanti širiti svoje ideje tudi s slovensko knjigo. Škof Textor Mertlica menda ni poslal v zapor, ampak ga je izobčil. Razsodba je najbrž leta 1548 pospešila smrt nekdanjega generalnega vikarja.

Zanimivi Gorenjci tedna in dogodki iz dežele Kranjske:

Kancler Egilbert je 10. 4. 1004 overovil listino, s katero je kralj Henrik II. podaril sabionskemu škofu Albuinu (sv. Albin) posestvo Bled.

V Kamni Gorici se je 12. 4. 1657 rodil misijonar Marko Anton Kappus. Leta 1687 je šel misijonarit v Mehiko, potem pa je razširil svoj delokrog proti zahodu v Kalifornijo.

Srednji vasi v Bohinju se je 14. 4. 1809 rodil bohinjski gorski vodnik, graditelj koč in lovec Jožef Škantar, po domače Šest.

V Vodicah nad Kamnikom se je 14. 4. 1819 rodil eden najbolj znanih na Slovenskem delujočih zdravilcev, duhovnik, bioenergetik, homeopat Jurij Humar (primskovški gospod).