Krajani prestrašeni zaradi plazu

Besedilo: Urša Peternel
Kategorija: Zgornja Gorenjska / sobota, 14. april 2018 / 08:44  

Raziskave so pokazale: Plazova Urbas in Čikla resno grozita Koroški Beli. Izsledke in predlagane ukrepe naj bi ministrstvo za okolje lokalni skupnosti predstavilo predvidoma v prihodnjih mesecih. Krajani so ogorčeni nad ignoranco in za ponedeljek sklicujejo zbor krajanov.

Koroška Bela – Na minis­trstvu za okolje in prostor smo pridobili prve izsledke terenskih raziskav plazov nad Koroško Belo, ki so jih strokovnjaki geološkega zavoda opravljali lansko jesen. Ti kažejo, da je nad Koroško Belo aktivnih več kot dvajset zemeljskih plazov in podorov, najbolj resno grožnjo naselju pa predstavljata plazova Urbas in Čikla.

V plazu Urbas se premika kar 900 tisoč kubičnih metrov materiala, v plazu Čikla pa okrog 140 tisoč kubičnih metrov zemljin, ki se v prihodnje lahko vključijo v premikanje. Oba plazova bi ob sprožitvi pomenila veliko nevarnost za Koroško Belo, izhaja iz poročila.

»Ob kombinaciji neugodnih vremenskih pogojev (močno in dolgotrajno deževje, taljenje snega) in več­jega enkratnega premika plazu, ki bi zajezil odtok hudournika Bela, in/ali močnejšega potresa bi se plaz Urbas lahko pretvoril v masni tok sedimentov, ki bi predstavljal nevarnost za spodaj ležeče naselje,« so o nevarnosti plazu Urbas zapisali v poročilu.

O nevarnosti plazu Čikla pa: »Glede na to, da se je del plazu pred nedavnim (aprila 2017) že premaknil kot masni tok in stekel 400 metrov daleč po strugi potoka Čikla, stroka ocenjuje, da se podobni dogodki tudi z večjimi intenzitetami v prihodnje lahko še ponovijo. V primeru mobilizacije večje količine materiala in vode bi tudi ta mešanica lahko pomenila nevarnost za naselje.«

In kakšne ukrepe predlagajo na ministrstvu? Med drugim naj bi postavili kamere za snemanje premikov plazu, opravljali periodične meritve ter namestili avtomatski merilec pretoka Bela pod plazom Urbas, ki bi v primeru hipnega zdrsa plazine zaznal nenadno prekinitev pretoka Bele. Med gradbenimi ukrepi pa stroka predlaga regulacijo struge potoka Bela in s tem povečanje pretočne sposobnosti za morebitne drobirske tokove, gradnjo zaplavno-zadrževalnih objektov ter redno vzdrževanje in praznenje obstoječih zaplavnih pregrad, so zapisali.

Koliko bodo ti ukrepi stali, na ministrstvu še ne vedo. Aktivnosti na terenu bodo nadaljevali še to pomlad, ko bo sneg skopnel in bo teren dostopen in pregleden, so povedali in dodali, da bodo ugotovitve »predvidoma predstavljene lokalni skupnosti v naslednjih mesecih«.

Na Koroški Beli so ogorčeni. V civilni iniciativi, imenovani Plazovi nad Koroško Belo, pravijo: »Ugotovitve zahtevajo takojšnje ukrepanje!« Kot so jim lani obljubili pristojni, naj bi jim konec januarja predstavili rezultate raziskav plazu, a se to ni zgodilo vse do danes. Konec marca so na ministrstvo poslali dopis z zahtevo po posredovanju rezultatov raziskav, a neuspešno. Za izsledke je ministrstvo večkrat prosila tudi Občina Jesenice, a prav tako neuspešno. Krajani, razočarani, da so o izsledkih raziskav morali izvedeti iz medijev, so zaskrbljeni in prestrašeni. »Ugotovitve so resne, nevarnost za naselje in za naša življenja pa realna. Še posebej smo razočarani, ker nismo vredni niti toliko, da bi nas kdo seznanil s tem, kaj je bilo ugotovljeno in kaj bo storjeno za našo varnost,« so nam povedali. Ker so prepričani, da razmere zahtevajo takojšnje ukrepanje, so za ponedeljek zvečer sklicali zbor krajanov, nanj pa bodo povabili tudi predstavnike ministrstva za okolje in od njih zahtevali odgovore in takojšnje ukrepanje.