Slovenska dramatika živi

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / četrtek, 12. april 2018 / 19:54  

Predstava domačega ansambla Stenica je navdušila strokovno žirijo in festivalsko publiko, nagrado Slavka Gruma je tretjič doslej prejel Vinko Möderndorfer, najboljša mlada dramatičarka je Maša Pelko.

Kranj – »Stenica je komunikativen gledališki dogodek, ki se suvereno in z eksplozivnim nabojem igralskega kolektiva sprehodi skozi imaginarij našega prostora od povojne podobe socialistične Jugoslavije do kapitalističnega sedanjika ali še dlje, pri tem pa v ospredje potisne trpko zagato posameznika, ki tvori skupnost, a je obenem iz nje vselej že izvržen,« je v obrazložitvi med drugim zapisala strokovna žirija, občinstvo pa je svoje navdušenje izrazilo z visoko povprečno oceno 4,8. »Obe nagradi, tako stroke kot občinstva, nam v Prešernovem gledališču veliko pomenita. Dokaz več, ki govori o tem, da smo predstavo delali z nekim entuziazmom, mogoče tudi z nekaj sentimenta v pogledu na ne tako daljno preteklost. Seveda s kritično distanco do preteklosti – pa tudi sedanjosti in prihodnosti. Mislim, da gre za zgodbo, ki se dotika vseh nas. Če dela to ekipa, ki res diha skupaj, potem je rezultat tukaj,« je v izjavi za Gorenjski glas povedala direktorica Prešernovega gledališča Mirjam Drnovšček.

Mladi, begunci v lastni domovini

Osrednji dogodek večera je bila seveda podelitev nagrade Slavka Gruma, ki slavi slovensko dramsko besedo in nje avtorje, vrhunske slovenske dramatike. Žirija, ki so jo sestavljali literarna zgodovinarka in teatrologinja Mateja Pezdirc Bartol (predsednica), dramaturg Rok Andres, dramaturginja in teatrologinja Tatjana Ažman, literarni teoretik Gašper Troha in dramaturginja Klavdija Zupan, je izmed 35 prispelih dramskih besedil nominirala tri, ki so se potegovala za nagrado Slavka Gruma. Člane žirije je najbolj navdušilo dramsko delo Vinka Möderndorferja Romeo in Julija sta bila begunca. Delo nosi podnaslov Ljubezenska drama. Po nagrajenih besedilih Vaje iz tesnobe (2012) in Evropa (2014) je to za enega najbolj plodovitih slovenskih dramatikov že tretja tovrstna nagrada doslej.

Mar stopanje na Grumov oder lahko pride v navado? »Ah, ne. Za vsako nagrado se je treba potruditi. Nagrada je kljub vsemu za razliko od nekaterih drugih še vedno anonimna. Pomembno je predvsem, da se krog dobrih iger in Grumovih nagrajencev širi, in mislim, da je to zasluga predvsem natečaja in Tedna slovenske drame. Pred dvajsetimi leti je bila situacija precej slabša, danes pa imamo nekaj izvrstnih dramatikov in predvsem dramatičark. Zato sem vesel nagrade in tudi dobre družbe mladih avtorjev,« je dejal Vinko Möderndorfer. O vsakokratni angažiranosti svojih del pa: »Živimo v zelo nehvaležnem času, ki pa je žal hvaležen za dramatiko. Ta je vedno v vseh časih veljala za angažirano umetnost. Tudi Shakespeare in Moliere sta bila vedno v konfliktu z družbo. Naloga gledališča kot najbolj žive umetnosti je, da vedno reagira na svet. Seveda pa nista vsaka tema in pogled nanjo primerna – dramatik je tisti, ki si vse to zamisli. Gledališče mora biti kritično do družbe, kar se mi zdi zdaj, ko vidim, kam ta svet drvi, še posebno pomembno.«

O nagrajeni drami je žirija zapisala: »Ikonična klasična dramska lika iz Shakespearjeve tragedije se v tem besedilu reinkarnirata v povsem vsakdanji osebi, v mlada človeka zdajšnjih imen in provenienc, v sodobna dramska subjekta. Njuni družini nista sprti, sprto z njuno iskreno mlado ljubeznijo pa je vse socialno okolje. Besedilo ga prikaže brezkompromisno, kot vidi in doživlja svojo situacijo mlada generacija: brezpravno, stisnjeno med mlinska kamna, ki ubijata njune preproste, nepretenciozne želje in hotenja. Na eni strani je to zbirokratiziranost, ki posameznika obravnava in ga sistemsko stigmatizira z izdelanimi logaritmi za zaznavanje vsakršnih napak in odstopanj – to ga dela nezaposljivega in nekoristnega – in med socialno, eksistenčno in eksistencialno stisko.« Ali kot pravi avtor: država ne opravlja svoje funkcije in prepušča ljudi ulici. Mladi so tako že doma begunci – prav tako pa, ko gredo v tujino s trebuhom za kruhom.

Antika današnjega časa

Šestič doslej so na Tednu slovenske drame podelili nagrado mlademu dramatiku. Žirija je nagrado za najboljšega mladega dramatika podelila Maši Pelko za delo Kraljevi otroci in v obrazložitvi zapisala, da gre za dramo, ki trdno stoji v zdajšnjosti, čeprav črpa iz klasične dramske zgodbe o kralju Ojdipu. Prav filmsko bi jo lahko opredelili kot »prequel« znani zgodbi: prikazani so štirje kraljevi otroci, to so Polinejk, Eteokel, Antigona in Ismena, stari med osem in trinajst let, v času tik pred očetovim spoznanjem o zločinu. »Kljub nekakšni amorfnosti otroške psihologije prepoznavamo razvojne poteze, ki jih bodo ti otroci v bližnji bodočnosti razvili in pokazali v kasnejših dramah, ki se ukvarjajo z njimi. Prepoznavnost zgodbe pa nas pri branju seveda ne zavede, saj drama govori na vsaj še eni ravni: na ravni vseh otrok, ki jih v svet prehitre odraslosti hipoma prestavi katerakoli tragedija, zato v njihovih vprašanjih lahko vidimo tudi otroke, ki nam jih z različnih koncev sveta kažejo televizijske kamere, otroke, ki jih srečujemo, a ne prepoznavamo na naših ulicah …«

Maša Pelko se je po študiju filozofije in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti odločila za nadaljevanje študija gledališke režije na AGRFT. »Prvi študij mi je bil dobra filozofska in literarna osnova za nadaljevanje na akademiji, kjer sem začela spoznavati še, kaj pomeni dramska pisava in kako besedilo zaživi na odru,« je povedala mlada nagrajenka. »Vedno sem bila navdušena nad adaptacijami in priredbami klasičnih del, ker se mi zdi, da če je že nekdo nekje podal tako močan okvir zgodbe, ti to le še olajša, da lahko poveš neko svojo zgodbo. To se mi je zdelo smiselno premakniti v povsem drugo perspektivo, namreč perspektivo otrok. Antična drama govori o tem, da je bila generacija Ojdipovih otrok prekleta. Sama pa menim, da nanje tako kot name oziroma našo generacijo močno vpliva, kako si bil vzgojen in kako se propada družbeni sistem, kako se sesuva osnovna družinska celica. Na to sem se osredotočala v svojem besedilu.« Po mnenju žirije se besedilo lahko kosa s tistimi na natečaju za veliko Grumovo nagrado. Pelkova je med drugim pred dnevi že režirala bralno uprizoritev zmagovalne Möderndorferjeve drame.

»Stvaritev na vrhunski ravni je v slovenski dramski besedi toliko, da imamo že vrsto let namesto enega tedna slovenske drame skoraj dva – in tega se moramo veseliti,« je v zaključnem nagovoru dejala direktorica Prešernovega gledališča Kranj Mirjam Drnovšček. Z nekoliko grenkobe je dodala, da so tudi letos v skromnih finančnih in kadrovskih okvirih naredili najboljše, kar zmorejo, se zahvalila požrtvovalnim sodelavcem in pozvala kulturnega ministra, da bi za res učinkovito promocijo slovenske dramatike v tujini potrebovali dodatno zaposleno osebo. Vprašala se je, ali je res potrebno in modro, da tudi kultura vse bolj podlega splošni ekonomski logiki obstoja, ki priznava samo več in več, prisega na kvantiteto, čemur je v obstoječih finančnih razmerah nemogoče slediti.