Pravice oseb z demenco

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Nasveti / sreda, 11. april 2018 / 10:03  

Zgodnja diagnoza je ena od pomembnih pravic oseb z demenco, ne le zaradi zdravljenja, temveč tudi zato, da imajo osebe z demenco v primeru napredujoče bolezni še možnost izraziti želje glede zdravljenja, pravnih in finančnih zadev ...

Pravice oseb z demenco določa Glasgowska deklaracija, ki je bila sprejeta na kongresu leta 2014 v Glasgowu. Pripravila jo je mednarodna organizacija Alzheimer Europe, katere članica je tudi slovenska nevladna organizacija Spominčica. Ministrica dr. Anja Kopač Mrak je Glasgowsko deklaracijo podpisala avgusta 2015 na pobudo predsednice Spominčice Štefanije Zlobec. Ob tem se je zavzela za pravice, dostojanstvo in avtonomijo posameznikov z demenco.

»Vsaka oseba z demenco mora po Glasgowski deklaraciji imeti pravico do pravočasne diagnoze, pravico do kakovostne obravnave po postavljeni diagnozi, pravico do individualne, koordinirane in kakovostne obravnave ves čas bolezni, pravico do enakopravnega dostopa do zdravljenja in terapevtskih ukrepov ter pravico do spoštovanja v skupnosti,« je poudarila Renata Dobnikar iz Ljudske univerze Kranj, kjer deluje Demenci prijazna točka.

Zgodnja diagnoza je pravica oseb z demenco, ne le zaradi zdravljenja, temveč tudi zato, da imajo osebe z demenco v primeru napredujoče bolezni še možnost in priložnost izraziti svoje želje glede zdravljenja, pravnih in finančnih zadev ter oskrbe v primeru napredovanja bolezni. Dobnikarjeva k temu dodaja: »Po diagnozi osebe z demenco in svojci od vsega najbolj potrebujejo postdiagnostično podporo, zato mora biti ta vedno na voljo in dobro organizirana. Vključuje strokovnjake z različnih področij: zdravstveno osebje, psihologe, socialne delavce in strokovnjake s področja družinskega prava. Ustrezna pomoč po diagnozi pomaga osebi z demenco in njenim svojcem, da lažje sprejmejo diagnozo in skupaj načrtujejo prihodnost ter tako omogoča čim daljše in kakovostno življenje oseb z demenco v skupnosti.« Bolnike v bolnišnicah in drugih ustanovah je treba vedno obravnavati z vsem potrebnim spoštovanjem in dostojanstvom.

»Spodbujati je treba vzpostavitev demenci prijaznega okolja, ki bolezen pozna ter je do nje strpno in razumevajoče, kar je mogoče med drugim doseči tudi z oblikami ozaveščanja in izobraževanja za tiste, ki se z osebami z demenco pogosto srečujejo predvsem v okviru javnih služb (policisti, gasilci, šoferji javnih avtobusov, bankirji, poštni delavci),« je sklenila Dobnikarjeva. Ljudska univerza Kranj je v ta namen razvila program, ki spodbuja solidarnost, medsebojno pomoč, prepoznavanje znakov demence in ustrezno ravnanje ob stiku z demenco. Udeleženci programa pridobijo informacije o tem, kaj je demenca in kateri so prvi znaki, kakšna je lahko preventiva, kakšne so pravice oseb z demenco in kakšna komunikacija je najprimernejša za osebo z demenco.