Osamljenost

Tudi moški jočejo, mar ne?, 2. del

»V času osamosvojitve sem se zapletel z neko nadobudno političarko. Ta je šele bila od hudiča! Ne, ne, ne bom vam povedal njenega imena, le nekaj vam rečem: moški, ki se spusti v odnose z ženskami s političnimi ambicijami, zmeraj kratko potegnejo!«

Adrianove zgodbe, ki so krojile njegovo življenje, so bile zelo zanimive. Rad se je ustavljal pri podrobnostih, tudi takšnih, ki jih ljudje običajno spregledajo.

»Kadar sem bil brez avtomobila, sem se vračal domov po bližnjici, ki je vodila tik ob železniški progi. Na enem koncu je bil breg zelo strm, nekaj deset metrov prej sem se moral spustiti do ceste, ki je tekla pod nadvozom. In ravno po tistem bregu so se otroci pozimi zelo radi sankali. Nekajkrat sem jih še sam opomnil, da je njihovo početje zelo nevarno, a so se mi samo smejali. Spominjam se, da je nekoč neki fantin zapeljal na cesto tik pred menoj. Spredaj na sankah je imel sestrico, staro dve, tri leta. Ko je zagledal manjši tovornjak, ki se je prikazal na nadvozu, jo je jadrno ubral na varno, otroka pa je pustil samega. Ne vem, kaj bi se zgodilo, če ne bi skočil, ga zagrabil in se prevalil v sneg. Tovornjakar, ki je z nezmanjšano hitrostjo švignil mimo, mi je skozi okno le požugal … Odnesel sem jokajočega otroka k staršem, pa doma ni bilo nikogar. Otroci so bili sami in ni čudno, da so se v zdolgočasenosti igrali z ognjem. Oglasil sem se v soboto, a sem naletel na hladen tuš. Ženska, ki mi je odprla vrata, me je nahrulila kot psa. Niti kančka hvaležnosti ni pokazala! A je nevarna izkušnja očitno streznila otroke. Po tistem jih na nevarnem odseku nisem več videval. Dobra plat te izkušnje je bila, da sem se začel več posvečati hčerkama. Po ločitvi sem nekako kar pozabil nanju. Prihajali sta k meni, skupaj smo delali domače naloge, se igrali. Ugotovil sem, da ju imam zelo rad.

Potem sem spoznal žensko, ki me je precej očarala. Ni bila kakšna velika ljubezen, a mi je zadoščalo že to, da sem bil rad z njo. Smejal sem se, ko mi je že na tretjem zmenku dejala, da ne zna biti zvesta. Bil sem prepričan, da se šali. Bivša žena, ki je imela druge moške, je o njih doma zmeraj molčala. Ni se mi zdelo logično, da bi bila Zdenka drugačna. A sem se zmotil. Zdelo se mi je čudno, ker s prejšnjim partnerjem ni imela stikov. Sina, ki je bil star že dvanajst let, pa ni videla, kar se je ločila. Četudi se mi je na videz popolnoma predala, se je začelo z menoj dogajati nekaj čudnega. Nisem mogel spati, zbujal sem se sredi noči in razmišljal, kaj počne njen sin. Trpel sem bolj in bolj. Začel sem brati knjige, ugotovil sem, da so takšne krize rešljive z odkritim pogovorom. A Zdenka se mi je le smejala in mi zatrjevala, da sem trčen. Potem mi je prišlo na uho, da je na praznovanju osmega marca, ki so ga organizirali v Laškem, spala s polovico oddelka. Ko sem ji pokazal vrata, mi je zabodla nož v hrbet z besedami, da bo poiskala mojega očeta in spala z njim, da me bo s tem kaznovala. Svetoval sem ji, naj si poišče psihiatrično pomoč.

O neželeni samskosti sem začel veliko razmišljati. Vmes sem spoznal kar nekaj žensk, a več kot do skupne kave nismo prišli. Ugotovil sem, da ženske pri tridesetih iščejo zgolj blazno uspešne moške. Najraje vidijo, da so poročeni, da nimajo do njih nobenih obveznosti. Nekoč sva se v mestu srečala z Renato. Vprašal sem jo za nasvet. A mi je dala same pesimistične odgovore. Dejala je, da bo žensk, ki bodo želele imeti dolgoletne zveze, iz leta v leto manj. Pa se je pisalo leto 2003!

Ob neki priložnosti me je prosila, ali bi ji lahko daroval seme. Rada bi imela otroka, a ne z vsakim. Pristal sem, saj mi je zagotovila, da nama ne bo treba spati skupaj. O tehničnih podrobnostih postopka takrat sploh nisem razmišljal.

V modo so prišle internetne zmenkarije. Odločil sem se, da se prijavim in še tam poskusim srečo. Na mojo veliko žalost je bilo samskih bolj malo. Poročene ženske so iskale razvedrilo, o svoji starosti pa so praviloma lagale. Bilo jih je precej, s katerimi sem poskusil, a ni šlo. Zdele so se mi prazne, puhle, brez duše. Potem sem spoznal Majdo, ločenko. Moram reči, da sva se kar ujela in sva bila v zvezi več kot leto dni. Razšla pa sva se zato, ker jo je bivši pregovoril, naj se vrne k njemu. To se je dogajalo v trenutkih, ko sem se nanjo že precej navezal. Z veliko naklonjenosti pa sta jo sprejeli tudi hčerki. Po udarcu se dolgo časa nisem mogel pobrati. Zelo je bolelo. Po nekaj mesecih me je Majda ponovno poklicala, češ da je naredila napako. Niti videti je nisem več hotel.

Razmišljam, o kateri ženski, ki se je znašla v mojem objemu, bi še lahko kaj povedal. Ko sta hčerki odšli od doma (v sedmem razredu sta se za stalno preselili k meni), sem bil še bolj sam kot poprej. Da le nisem bil ženski zoprn, pa sem bil vesel. Internetni portali so bili zlata jama za preganjanje dolgčasa. A tudi tega, da moram z vsako začeti zgodbo znova, ji pripovedovati o sebi, o tem, kaj imam rad, česa ne maram, sem se počasi naveličal. Pa še zagabile so se mi. Vsaka je pričakovala, da bova že po prvi kavi zlezla v posteljo. Tega pa nisem bil sposoben. Žensko, ki sem jo stisnil k sebi, sem moral imeti vsaj malo rad.

Potem sem na nekem seminarju spoznal ravnateljico neke osnovne šole. Bila je malo zmedena, precej raztresena, tudi nemirna. Ni mogla dočakati ''čikpavze'', že prej je morala iti na cigareto, drugače se je kar tresla. Ker sem se na seminarju dolgočasil, sem se ji rade volje pridružil. Ko sva bila sama, se je razgovorila in spoznal sem, da je bila kar prijetna sogovornica. Bila je poročena s pijancem, lenuhom in izkoriščevalcem. Njen mož je bil umetnik, režiser, pomemben človek, a gnida. Zajedavec. Zaradi njega je verižno kadila, ker se je le s cigareto med prsti počutila pomirjeno. Zasmilila se mi je. Bila pa je tudi prva, ki mi je že na začetku dala vedeti, da se sicer lahko druživa, a se zaradi mene ne bo ločila. Zvečer je prišla v mojo sobo, moram reči, da je bila precej strastna ljubimka. Lačna, ne le strastna, mi je odgovarjala. Bila je tudi zelo načitana, razgledana, družila se je s pisatelji, gledališčniki, slikarji. Od nje sem se marsičesa naučil. Skupaj sva bila skoraj tri leta, do tiste usodne sobote, ko mi je vdrl v stanovanje njen mož z nekaj svojimi prijatelji in ga razbil v prafaktorje. Še steklokeramična plošča ni ostala v enem kosu. Grozil mi je, da me bo ubil, če se še enkrat dotaknem njegove žene. V bistvu sva se srečala še dvakrat ali trikrat, a so bila srečanja polna bojazni in strahu. Nisem vedel, kdo naju je zatožil. Nekako sem verjel, da je njen mož imel znanca med mojimi sosedi.

V trenutkih največje osamljenosti me je najstarejša hči presenetila z novico, da bo postala mamica! Nisem mogel verjeti! Jaz pa dedek! Jokal sem od sreče. Hčerki in njenemu fantu sem prepustil stanovanje ter se preselil v precej manjše – v enosobno. Sprememba sprva ni bila težka, pozneje pa sem začel trpeti zaradi utesnjenosti. Vzel sem še nekaj posojila in si kupil montažno hišo. Življenje, polno hrepenenja in stresa, je pustilo določene posledice. Hudo sem zbolel, na dan, ko se je rodil vnuk, sem imel prvo kemoterapijo. A se je, hvala Bogu, dobro izšlo. Lani decembra mi je zdravnik sporočil veselo novico, da sem ozdravljen. Zadnje čase si z neko žensko iz Maribora dopisujem po Facebooku. Mogoče bo kaj nastalo iz tega, ne vem še. Tudi takrat, ko peljem vnuka na sprehod, so ženske, ki me srečujejo, prijazne do mene.«

(Konec)

Oddaj svoj komentar

Kranj -7°

delno oblačno
vlažnost: 95 %
veter: SZ, hitrost: 11 km/h

-10/4

torek

-7/5

sreda

-4/9

četrtek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

 

 

PREDAVANJA / Radovljica, 23. januar 2024

Potopisno predavanje: Kostarika

PREDAVANJA / Naklo, 23. januar 2024

Potopisno predavanje: Islandija

PREDAVANJA / Tržič, 24. januar 2024

O sladkorni bolezni

OBVESTILA / Preddvor, Šenčur, Naklo, 24. januar 2024

Telovadba, ustvarjalna delavnica, zdrave navade ...

OBVESTILA / Preddvor, Šenčur, Naklo, 26. januar 2024

Telovadba, ustvarjalna delavnica, zdrave navade ...

GLEDALIŠČE / Predoslje, 26. januar 2024

Komedija zmešnjav

IZLETI / Šenčur, 27. januar 2024

S cvičkom med vinogradi

GLEDALIŠČE / Slovenski Javornik, 27. januar 2024

Jutri začnem

 

 
 

 

 
 
 

Volk v dolini Kokre / 14:09, 23. januar

V gozdu oz. divjini je volk avtohtona vrsta, koza ali ovca pač ne..

V Dražgošah poziv k miru / 14:02, 23. januar

Ne podpiram ne komonistov ne domobrancev, je pa vedno bolj jasno, da so že takrat za vsem stali židje..
Moše Pijade, Kardelj, Rupnik itd..

Razpis za stanovanja predvidoma spomladi / 13:54, 23. januar

Dežman, podatki o priseljevanju po obdobjiih so dostopni na spletu, javno!
Sicer pa ja, reakcija tipičnega SDS betonerja..Šiptar nikoli nič kriv ker, kOmOnisti, mediji, Srbi, Kučan..

V Dražgošah poziv k miru / 11:07, 22. januar

Zgodovinar Premk pravi, da so revolucionarji zmagali v Dražgošah, ker jih Nemci niso ujeli. Njegova izjava v oddaji na Planet TV. Zato v Dra...

V Dražgošah poziv k miru / 10:14, 22. januar

1. Okupacoija je pravno stanje na kakem ozemlju, ki ga je tuja država, navadno z bojem, spravila pod svojo oblast"(Fran) Oktobra 1940 v Zagr...

Na plečih pacientov / 23:27, 21. januar

Samo zdravo konkurenco med javnim in privatnim je treba vzpostaviti, da se borijo za paciente. To je naravna in človeška zakonitost in samo to deluje.

Prava pot do sprave slovenskega naroda izhaja iz ljudi / 23:22, 21. januar

Ob takem medijskem in izobraževalnem enoumju 70% Slovencev nima nobene možnosti vedeti resnice, niti trezno voliti, zato grejo v prepad kot ovce.