Po dolgih letih »šivali kovtre«

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: Južna Gorenjska / sobota, 7. april 2018 / 19:26  

Skoraj sto dvajset parov je v Železnikih na velikonočni ponedeljek pomagalo obuditi šego kovtre šivat.

Železniki – V Železnikih je bilo na velikonočni ponedeljek tako živahno kot v starih časih, ko so prav na ta dan popoldne domačini plesali ples, imenovan kovtre šivat. Sprevod s plesno igro se je pomikal s Plavža do Češnjice. Pri oživljanju šege je sodelovalo 118 parov vseh generacij. Med sodelujočimi so bili poleg domačinov ter otroških folklornih skupin iz Železnikov in Selc tudi plesalci iz drugih krajev, med njimi folkloristi iz Kranja, Polhovega Gradca in z Dolenjske. Sodelujoče so razdelili v dve skupini; najprej je na pot krenil sprevod s plavža, nato pa še s Češnjice. Po združitvi na Racovniku so plesalci skupaj odplesali do trga pred cerkvijo sv. Antona. Tam je sledilo druženje ob zvokih ansambla Kvartet za 5, ob katerih so marsikoga zasrbele pete, mladi folkloristi pa so prikazali igrice, ki so se jih igrali nekoč.

»Šivanje kovtrov« je poleg velikega števila plesalcev pritegnilo tudi številne gledalce, ki so z zanimanjem spremljali pomikanje sprevoda po Železnikih. Ples, za katerega je značilno prehajanje pod mostom, ki ga tvorijo sklenjene roke sodelujočih parov, so nazadnje izvedli na velikonočni ponedeljek leta 1979. »S prvo izvedbo po 39 letih smo več kot zadovoljni, tudi vreme nam je glede na pretekle deževne dneve izredno služilo,« je dejal predsednik Turističnega društva Železniki Tomaž Weiffenbach. Izvedba je bila malce drugačna kot v preteklosti, saj je »šivanje kovtrov« tokrat potekalo ob glasbeni spremljavi, priredili pa so tudi druženje na trgu pred cerkvijo, medtem ko so plesalci nekoč šli v gostilno na Češnjici. Weiffenbach je še dejal, da naj bi običaj kovtre šivat v sodelovanju s Kulturno umetniškim društvom France Koblar pripravljali tudi v prihodnje. Tega si želi tudi župan Železnikov Anton Luznar, ki se je zahvalil organizatorjem in vsem ostalim sodelujočim, ki so pomagali obuditi bogato kulturno dediščino njihovega kraja.