Začela je s pečo

Besedilo: Maja Bertoncelj
Kategorija: Južna Gorenjska / četrtek, 5. april 2018 / 21:25  

Sonja Porenta je na medgeneracijski delavnici v besedi in sliki predstavila posamezne izdelke naše oblačilne dediščine in postopek njihove izdelave. Je ena redkih, ki posamezne kose narodne noše izdeluje po starem, vse na roke in z vezenjem.

Zavrh – V Aljaževi domačiji je Sonja Porenta iz Medvod, članica KUD JaReM, vodila medgeneracijsko delavnico z naslovom Oblačilna dediščina navdih preteklosti za delo prihodnosti. Predstavila je posamezne izdelke naše oblačilne dediščine, kot so avba, mala avbica, peča, perilo, robci, rokavci, predpasnik, in postopek njihove izdelave. Izdelke, ki so nastali izpod njenih rok, je tudi razstavila.

Sonja Porenta zaokrožuje deseto leto ukvarjanja z oblačilno dediščino. »Imam narodno nošo in začelo se je s tem, da sem želela pokrivala in druge izdelke zanjo narediti, izvesti sama. Pri tem so mi pomagali strokovni delavci, ki delajo na področju folklorizma in etnologije. Oni so me usmerjali in mi še vedno svetujejo, stojijo ob strani. Ugotovila sem, da je veliko kosov, ki imajo lahko tudi vezenino, in to me je pritegnilo. Naredila sem začetni tečaj klekljanja, tudi tečaj za pečno čipko, ki je tista prava za obrobo peče, obiskujem predavanja, ki jih prireja JSKD. Sicer pa sem samoukinja,« pravi Sonja Porenta. Njeni izdelki so narejeni z veliko mero ljubezni, natančnosti in vztrajnosti pa tudi strokovnosti. Zanje je bila tudi že nagrajena. Na dnevih narodnih noš v Kamniku je bila leta 2013 njena mala avbica izbrana za najboljšo na novo izdelano avbo, z rokavci pa je leto kasneje dobila v Velenju nagrado za najboljše po starem zgledu vezeno oblačilo. Porentova je upokojena in ukvarjanje s kulturno dediščino je hobi, ki ji vzame največ časa in jo je čisto prevzel. Najprej je naredila pečo, sledila je avba in nabor njenih izdelkov se je počasi povečeval. »Za en izdelek je potrebnega tudi po več mesecev dela. Pečo, ki je narejena na zobce in je nastajala v projektu Izdelava peče po muzejskih predlogah na Aljaževini, sem delala šest mesecev, ker je tako drobna vezenina. Je res vrhunska in nanjo sem zelo ponosna. Poleg tega bi omenila še belo zavijačko. Zavijačka je iz dveh delov, in sicer iz čelnika in trikotne rute. Priložnost sem imela, da sem si eksponat iz muzeja ogledala, tako da sem lahko poustvarila izdelek. Na celi zavijački je okrog sto štirideset ''zvezdic''. Izvezenih zavijačk je malo, sploh so malo videne,« je dejala.

Pred njo so že novi izzivi. Trenutno dela zasnovo za avbo, znova malce drugačno. V vzorcih se namreč ne ponavlja.