Kraljica je potica Irene Zupan

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Naklo / sreda, 4. april 2018 / 06:00  

Na gradu Otočec je bil drugi Festival velikonočnih potic, strokovna komisija je med šestdesetimi raznovrstnimi poticami kot najboljšo ocenila Podbreško potico, ki jo je spekla Irena Zupan.

Otočec, Podbrezje – Najboljšo med najbolj prepoznavnimi slovenskimi sladicami je pred veliko nočjo na festivalu izbirala strokovna komisija, ki so jo sestavljali etnolog dr. Janez Bogataj, senzorična preizkuševalka živil mag. Marlena Skvarča in svetovalka za zdravo prehrano Janja Strašek. Komisija se je sestala dan pred zaključno prireditvijo in prispele potice ocenjevala na podlagi zunanjega videza, notranje strukture, okusa in tehnološke kakovosti izdelave. Med šestdesetimi poticami je komisija podelila pet nazivov zlata, tri nazive srebrna in tri bronasta. Štiri od petih zlatih priznanj so prejele podbreške gospodinje (Irena Zupan, Jana Aljančič, Veronika Aljančič in Barbara Pogačnik), ki so spekle Podbreško potico. Najboljša med vsemi pa je bila potica Irene Zupan, ki se spominja svojega prvega odziva: »Sodelujoče podbreške gospodinje smo si ogledovale že ocenjene potice in svoje nikakor nisem našla med njimi. Nazadnje sem jo zagledala na najvišje postavljenem mestu, a sem se samo začudila, kaj neki dela tam. Še preden sem se dobro zavedala, so me obkrožili novinarji. Sploh nisem mogla govoriti, priznanje je bilo zame veliko presenečenje. Poleg tega javne pozornosti nisem vajena; naslednjič bo že bolje.« (smeh)

Zmagovalka ima nadev iz suhih jabolčnih krhljev

Že nekaj dni pred festivalom na Otočcu je 15 podbreških gospodinj svoje potice, izdelane po tradicionalnem receptu iz lokalnih sestavin, predstavilo na ocenjevanju v Podbrezjah. Gospodinje, podbreški kmetovalci in KD Tabor Podbrezje so se povezali v interesno združenje, ki je že začelo postopek registracije znaka Podbreška potica in zaščite te potice kot zajamčene tradicionalne posebnosti. »Včasih so bile hude zime in so orehi radi pomrznili. Da pa so gospodinje kljub temu spekle potico za večje praznike, so se domislile nadeva iz suhega sadja; sadjarstvo ima v Podbrezjah tradicijo,« je pojasnila Zupanova. V Podbreški potici smejo biti zgolj trije različni nadevi: suhi jabolčni krhlji, suhi krhlji hrušk viljamovk in suhe tepke s suhimi jabolčnimi krhlji, z vsemi tremi so se predstavile podbreške gospodinje na Otočcu. Zmagovalna potica ima nadev iz suhih jabolčnih krhljev. Kar med lokalnimi sestavinami še pade v oči, je tudi to, da je beli moki primešana pirina ...

Ireno Zupan smo obiskali na domu v Podbrezjah v soboto sredi priprave velikonočnih dobrot. Že je imela pripravljen nadev za potico; z ročnim mlinčkom je zmlela suhe jabolčne krhlje in jih namočila v mleko, da so se omehčali. Šele potem se je lotila priprave testa. Vmes je pripovedovala, da je vedno rada kuhala in pekla, odkar pa je upokojena, ima za to več časa. Kaj dobrega speče tudi za pogostitve na prireditvah v kraju (cerkvenih, gasilskih, kulturnih ...), znana je po peki rulad in rogljičkov s sirom in šunko. Zdaj tudi po Podbreški potici. »Lahko da spečem kaj ''po svoje'', a kar je meni najbolj pomembno in tu se ustvarijo razlike med gospodinjami, je to, da sestavine vedno dodajam lepo po vrsti in sem pozorna na podrobnosti; ne sme se zgoditi, da se pri pripravi vzhajanega testa ''zapari'' kvas ali da sol pride med kvas. Oboje pripelje do tega, da je testo zbito namesto rahlo.«

Potičnica namesto pekača

Zupanova je prej potico pekla v pekaču, originalna Podbreška potica mora biti pečena v potičnici iz žgane gline. »Mojstri izdelave potičnic so povedali, da se pravi rezultat pokaže po nekaj pečenjih, ko so potičnice že prepečene. V potičnici pečemo pri nižjih temperaturah, ker toplota počasneje prodira skoznjo kot v pekaču.«

Irena Zupan, otroštvo je preživela v Sebenjah, se vse življenje rada uči. Ko je morala s 14 leti namesto z nadaljevanjem šolanja, kot je želela, s trebuhom za kruhom v Švico, si je rekla, da če že tako mora biti, se bo vsaj jezika naučila. Svojo pot si je utirala tudi, ko se je vrnila v Slovenijo. Končala je trgovsko-komercialno šolo, razvila občutek za aranžiranje ... Nabiranje znanja in izkušenj ter radovednost jo še vedno ženeta; ne nazadnje je tudi peka Podbreške potice pravšnja zmes vsega tega.