Šest mladoletnih beguncev

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / sobota, 31. marec 2018 / 09:40  

Danes bodo v dvorani Nove pošte premierno uprizorili avtorski projekt z naslovom 6 v režiji Žige Divjaka, ki je nastal v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča in zavoda Maska.

Ljubljana – Novo pošto z manjšo dvorano najdemo v prostorih nekdanje pošte v neposredni bližini Slovenskega mladinskega gledališča (SMG), tokratni projekt pa je nastal v okviru istoimenske produkcije Nova pošta, v kateri skozi celo sezono v rezidenčnem projektu treh režiserjev in skupine osmih igralcev sodelujeta SMG in zavod Maska. Kot je povedal direktor SMG Tibor Mihelič Syed, se ekipa ukvarja z vprašanjem, kako nekemu prostoru ustvariti identiteto z informativnimi, pogovornimi, dokumentarnimi, festivalskimi dogodki, eden ciljev pa je tudi odzivati se na aktualne dogodke v družbi. Eden takih dogodkov je bil tudi povod za avtorski projekt 6, ki so ga pred sobotno premiero predstavili na novinarski konferenci. Gre za raziskovalno-dokumentarno predstavo, ki je nastala po resničnih dogodkih, ki so se odvili februarja 2016 v Kranju.

Igralski ansambel pod vodstvom režiserja Žige Divjaka si je za iztočnico vzel naslednji podatek: Februarja 2016 so v Dijaški in študentski dom Kranj poskušali nastaniti mladoletne prosilce za azil. Do nastanitve ni prišlo. Namreč, 19. februarja 2016 sta ravnateljico Dijaškega in študentskega doma Kranj nenapovedano obiskala podžupan in vodja Službe za zaščito Mestne občine Kranj. Na vprašanje, koga predstavlja število šest, je Žiga Divjak pojasnil: »Gre za šest mladoletnih beguncev brez spremstva, ki naj bi prišli v Kranj, pa se to zaradi revolta v tem okolju ni zgodilo. Predstava govori o tem, kako se zgodi, da se ustrašimo šestih mladoletnih otrok. Z njimi smo se v procesu dela zdaj po dveh letih tudi srečali. Še vedno prebivajo v Postojni, kjer so jih takrat vendarle sprejeli.« Na vprašanje, zakaj se je odločil ta dogodek obuditi v obliki gledališkega dogodka pa je poudaril: »Slovenska družba se čedalje bolj radikalizira v desno. Del vsakdanjika postajajo protesti za stvari, zaradi katerih pred leti ne bi nihče dvignil glasu. Imamo osebo, ki je v tem času želela postopati pravilno, a je zato naletela na nestrinjanje staršev in nato širšega okolja. V dijaškem domu so nastanjeni obetavni mladi športniki in njihovi starši niso želeli, da bi nastanitev begunskih vrstnikov vplivala na športno kariero njihovih otrok. To se je dogajalo v času, ko je Peter Prevc nizal uspeh za uspehom. Najbolj pa nas je v predstavi zanimalo, do kod smo pripravljeni slediti svojim prepričanjem in kdaj jih podredimo pritiskom okolice, tudi če se z njo ne strinjamo. Tu se pojavi politična dimenzija celotnega problema.«

Besedilo za predstavo je nastajalo tudi s pomočjo raziskave na terenu. »Od vseh takrat udeleženih sem pričakovala neko refleksijo na te dogodke, a je praviloma nisem dobila. Največkrat sem dobila odgovor, da se ne želijo ukvarjati s preteklostjo, da stremijo v prihodnost. Sicer pa smo pri zbiranju podatkov imeli precej sogovornikov,« je povedala Maja Ava Žiberna, sodelavka pri raziskavi, režiser pa dodal, da so uporabili tudi številne dokumente, seveda pa je velik del predstave tudi izmislek ustvarjalcev. Igralski ansambel predstavlja zaposlene v dijaškem domu, posamezne like so oblikovali Iztok Drabik Jug, Alja Kapun, Katarina Stegnar, Vito Weis in Gregor Zorc, v filmski projekciji pa se predstavijo tudi begunci mladostniki. »Mali fašizmi, ki krepijo odpor do drugačnih, so nekje globoko v nas. Ko smo prebrali material za predstavo, smo spoznali, da gre za še bolj trdo različico, kot smo si predstavljali. Morda je še mogoče kaj popraviti, da po dvajsetih letih ne bo podobno, kot je bilo z izbrisanimi,« je razmišljala Stegnarjeva. Kot sta povedala Zorc in Kapunova, ki igrata hišnika in kuharico, sta se dobro vživela v svoji vlogi in sta si ''nadela njihove oči''.