Embalaža izdelka lahko tudi zavaja

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: Slovenija / četrtek, 22. marec 2018 / 22:09  

Pred nakupom živil je treba preveriti sestavine in druge informacije na označbi, poudarja Marjana Peterman z Zveze potrošnikov Slovenije. Razvili so prehranski semafor z informacijami o sestavinah, ki prinašajo tveganje za zdravje. Tako kot denimo otroški kosmiči, v katerih je kar tretjina sladkorja …

Kranj – Sodoben potrošnik pogosto izbira le s pogledom na sprednjo stran izdelka, ki je v veliki meri njegov oglasni prostor, manj pogosto pa preveri sestavine in informacije na označbi. Proizvajalci skušajo kupce prepričati tudi z napisi light, fitness in izdelki brez sladkorja s sladili, izdelki s sadjem, vsebuje vitamine, minerale, bogat z vlakninami …, a se ob prebiranju drobnega tiska neredko izkaže, da izdelek vendarle ni tako zelo zdrav, da ima veliko sladkorja, maščob, aditivov … Da bi se prepričali o kakovosti, je treba preveriti seznam sestavin in tabelo s hranilno sestavo, svetuje prehranska strokovnjakinja in strokovna sodelavka Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) Marjana Peterman, ki je pred kratkim predavala staršem Kranjskih vrtcev. Predavanja, ki je potekalo v okviru projekta Inovativne rešitve za informirane odločitve, se je udeležilo le okoli deset slušateljev, ki pa so izvedeli marsikaj o (ne)zdravi prehrani, predvsem pa, kako lahko na enostaven način preverijo prehranski profil živila.

Razvijajo novo mobilno aplikacijo

»Gre za profil glede na tiste sestavine, ki predstavljajo tveganje za zdravje. To so maščobe, nasičene maščobne kisline, sladkor in sol, medtem ko so prehranske vlaknine pozitivne,« je razložila Petermanova in dodala, da so pri evropski potrošniški organizaciji podprli barvno kodiranje teh hranil s pomočjo barv semaforja. ZPS tako na spletni strani Veš kaj ješ veskajjes.si omogoča, da potrošnik v posebno aplikacijo prepiše hranilne vrednosti izdelka. Če se pokaže zelena luč, je vsebnost primerna zdravemu prehranjevanju, pri rumeni je rahlo nad mejo zdravega, pri rdeči luči pa je priporočljivo čim manjše in redko uživanje izdelka. Prav tako si lahko v bazi ZPS ogledajo prehranske profile za več kot 1500 izdelkov. Sedaj poteka nov projekt Inovativne rešitve za informirane odločitve, ki ga ob podpori ministrstva za zdravje izvaja Inštitut za nutricionistiko skupaj z ZPS in Inštitutom Jožef Štefan. Slednji naj bi do jeseni razvil mobilno aplikacijo, s katero bodo povezali baze živil različnih ustanov, potrošniki pa bodo s skeniranjem črtne kode s pomočjo mobilnega telefona imeli vpogled v hranilno sestavo živila, pri čemer jim bo prehranski semafor olajšal interpretacijo podatkov.

Že s kosmiči čez dnevno dozo sladkorja

Posebej je poudarila problem odvečnega sladkorja v žitnih kosmičih za otroke. S seboj je imela prikupno škatlo kosmičev, v katerih pa je bila kar tretjina sladkorja. »Štiriletnik, ki poje sto gramov takih kosmičev, od tega je 33 gramov sladkorja, je že za deset odstotkov presegel dnevno dozo varnega vnosa sladkorja,« je razložila. Že leta 1999 so s svetovno potrošniško organizacijo začeli kampanjo za manj sladkorja v žitnih kosmičih za otroke. Stanje se izboljšuje, saj se je povprečna vsebnost sladkorja v vzorcih na slovenskem trgu v petnajstih letih zmanjšala s 35 na 20 gramov v stotih gramih izdelka. Pokazala je tudi primer priljubljenega kečapa, ki naj bi vseboval zgolj naravni sladkor iz paradižnika, ima pa zato dodano sladilo, ki ni primerno za tri, štiri leta stare otroke.

Mlečni napitek ni jogurt

Opozorila je tudi, naj bodo potrošniki pozorni pri policah z jogurti. Med njimi se običajno znajdejo mlečni napitki, za katere marsikdo zmotno misli, da so jogurti.

Tudi prave hrenovke so na trgu redkost, prevladujejo namreč barjene klobase iz piščančjega mesa. Omenila je tudi tržni pregled sadnih čajev in pokazala škatlico jagodnega čaja z izrazito aromo. A ob pogledu na označbo lahko vidimo, da je v čajni mešanici zgolj en odstotek jagod. Podobno kot pri marsikaterem drugem sadnem čaju so glavne sestavine hibiskus, šipek in jabolko.

Previdnost ne bo odveč tudi pri policah s sokovi. Poleg stoodstotnih sokov iz stisnjenega sadja ali zelenjave so tudi nektarji, kjer je pretežen delež sadnega soka zgolj 30–50 odstotkov, ostalo so pa voda, citronska kislina in sladkor. V primeru, da gre za sadno pijačo, pa je podobno kot pri prej omenjenih čajih sadja bolj za vzorec. Gre namreč za mešanico sladkorjev, kislin in barvil, dodano pa je lahko manj kot deset odstotkov soka, je opozorila predavateljica, ki sicer za žejo priporoča vodo.

Problem predstavlja tudi prevelik vnos maščob, premalo pa pojemo sadja in zelenjave. »Sadja smo se nekako že navadili, zelenjave pa pojemo okoli 150 gramov na dan, čeprav bi jo morali od 300 do 400 gramov,« je še dejala.