Enako, a različno

Besedilo: Alenka Brun
Kategorija: Izleti GG / sreda, 14. marec 2018 / 16:46  

Vrnitev na Šrilanko in obisk Maldivov (2)

Čeprav je bilo popotovanje po Šrilanki podobno tistemu iz preteklosti, je bilo popolnoma drugačno. V tem času, odkar sem jo videla prvič, se je ogromno spremenilo. Že samo letališče v Kolombu je sedaj najmanj trikrat večje od tistega, ki ga imam v spominu. O majhni stavbi ni več ne duha ne sluha. Tudi moderniziralo se je. In to zelo.

Leteli smo iz Ljubljane prek Istanbula do Maleja, kjer smo dobro uro stali, saj so izstopili potniki, ki so se odločili za obisk enega izmed maldivskih otokov, potem pa nadaljevali let do Kolomba.

Prvič Kolomba – glavnega mesta Šrilanke – nisem videla, tokrat pa je bila nedelja in smo si ga zato lahko ogledali. Ni bilo gneče: ne na pločnikih ne na cesti.

Kolombo postaja mesto z visokimi nebotičniki; dobiva nove in nove stavbe. Vseeno pa ohranja čar iz preteklosti – tako kot hotel, v katerem smo bili nastanjeni. Njegov zunanji videz še spominja na glamur iz preteklosti. Lahko si slutil, da je bil Grand Oriental Hotel v Kolombu, ki stoji tik ob pristanišču, nekoč izjemen hotel.

Razgled na pristanišče je bil najlepši iz jedilnice in res nekaj posebnega, hrana odlična – sicer kot zame povsod, saj obožujem šrilanške okuse in me lahko že samo pečena čičerika s čebulo, čilijem in karijevimi listi popolnoma navduši. V bistvu je to neke vrste prigrizek, ki so ga postregli k pivu, ko smo obiskali pivnico v mestu Nuwara Eliya, ki ga zaradi značilne angleške arhitekture imenujejo kar mala Anglija. Nekaj dni kasneje smo Tuderja vsi spraševali za recept za omenjeni prigrizek …

Navdušila nas je tudi ribja tržnica v bližini glavnega mesta. V Galleju smo si kar ob cesti ogledali sicer precej manjšo, a je bila pravzaprav bolj zanimiva kot tipični šrilanški ribiči, ki sedijo na hoduljah v morju zadnja leta samo še zaradi turistov, in če ne poznaš situacije, si kaj hitro lahko ob precej šrilanških rupij. Namreč: ni denarja – ni fotografiranja. Na določenih točkah pa vam zaračunajo kar ceno za avtobus ali kombi, potem pa ribiče fotografira en potnik ali pa vsi. Galle, ki je bil nekoč pristaniško mesto in je bil ob mojem prvem obisku še v precejšnem razsulu, si je do letos lepo opomogel. Decembra 2004 ga je namreč prizadel cunami. Morda sta le še stavba ali dve ostali v istem stanju in nemo opozarjata na tragedijo v preteklosti.

(Nadaljevanje prihodnjič)