Ni spoštovanja, ni obzirnosti

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Gorenjska / četrtek, 8. marec 2018 / 10:54  

Starejša gospa, ki živi v enem od blokovskih naselij na Gorenjskem, se je obrnila na nas, ker ji življenje v bloku zaradi sosedov postaja neznosno.

Kranj – Živi v manjšem bloku iz šestdesetih let, kjer so stene tanke, stropi pa neizolirani. Nad njo živi družina z otroki, ki zlasti v večernih urah zganjajo hrup in motijo njen počitek. Pravi, da 'nabijajo' žogo, ropotajo, v sobi pa naj bi menda imeli celo neko telovadno napravo, ki jo premikajo sem in tja. Večkrat jih je že opozorila, naj bodo obzirnejši, na oglasno tablo je tudi obesila napis, pa je potem našla dopisano besedilo, ki njej nalaga, naj se prilagodi ali pa izseli. Ne sklicuje se na dejstvo, da je v bloku staroselka in da so ostali stanovalci prišli za njo, prosi le za nekaj več razumevanja, ker je zaradi starosti in bolezni bolj občutljiva. Razočarana je tudi nad starši, da otrok ne naučijo spoštovanja in obzirnosti do starejših. Ko so razmere zaradi hrupa iz zgornjega stanovanja postale neznosne, se je obrnila tudi na upravljavca bloka in krajevno skupnost. Po njenem mnenju bi moral biti hišni red jasnejši in spoštovati bi ga morali vsi stanovalci. V krajevni skupnosti pa so jo napotili na policijo in center za socialno delo. Prav tako bi lahko sosede zaradi brezobzirnega ravnanja tožila, vendar ne želi tako skrajnih ukrepov, saj bi rada s sosedi ostala v dobrih odnosih. Odlok o javnem redu in miru nalaga mir po 22. uri, stanovalka pa meni, da bolezen ne čaka na tako pozno uro in bi rada imela mir že prej.

Kaj je torej storiti upokojenki, ki se zaradi takih bivanjskih razmer v bloku počuti zlorabljeno in žrtev nasilja? Čeprav njen problem ne sodi toliko na področje nasilja, pač pa bolj napetosti v sosedskih odnosih, smo o tem poizvedeli pri Aleksandri Kafol, regijski koordinatorki za obravnavo nasilja v družini. Centri za socialno delo so po njenih besedah bolj usmerjeni v obravnavo nasilja v družini, kjer imajo tudi določena pooblastila in predpisane postopke, kako ravnati in sodelovati z drugimi institucijami. Obravnavali pa so že primere sosedskega nasilja, pri katerem vključijo tudi policijo. Ob tem dodaja, da se policija, zlasti vodje policijskih okolišev, ki na svojem terenu poznajo ljudi, lahko vključijo tudi preventivno in se pogovorijo z obema stranema, tudi ko še ni osnove za sprožitev prekrškovnega ali kazenskega postopka.

Pomen socialne mreže

»Dobro je, da starejši ljudje gojijo svojo socialno mrežo, da imajo podporo sorodnikov, prijateljev, tudi sosedov, to je neki varovalni dejavnik, in verjetnost, da bodo tarče neprijetnih stvari iz okolice, je tako manjša,« priporoča sogovornica. »Danes so odnosi vse bolj odtujeni, vse manj je medsebojnega druženja. Zato so tu razne organizacije s prostovoljci, ki pridejo k ljudem, denimo društva upokojencev s svojimi programi za starejše, Rdeči križ, Karitas. Tudi na te se lahko obrnejo ljudje v različnih stiskah. Obstajajo tudi skupine za samopomoč starejšim, ko se dobivajo in med različnimi temami obravnavajo tudi take, kako se zaščititi v okolici. Starejši niso le žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, pač pa tudi tarče neznancev, ki od vrat do vrat ponujajo različne predmete ali storitve, postanejo tudi žrtve goljufij ali jih okradejo. Zlasti če so onemogli, se sami težko zaščitijo, zato je toliko bolj pomembna njihova socialna mreža, od sorodnikov do prej omenjenih organizacij in njihovih prostovoljcev. Poleg tega mnogokrat tudi nimajo informacij in težko presodijo, da nekdo nima dobrih namenov.« Aleksandra Kafol pritrdi, da se lahko ljudje obrnejo tudi na center za socialno delo. »Tam se lahko pogovorijo, kakšno stisko doživljajo, potem pa ocenimo, kakšne so možnosti. Tako ga bodisi usmerimo na druge oblike pomoči bodisi v centru najdemo možnost za reševanje njihovih težav. Gre za en ali več pogovorov pri iskanju rešitev, lahko pa se vključijo v dolgotrajnejšo obravnavo v smislu svetovanja. Ko je nekdo ogrožen, ga seveda zaščitimo. Ko gre za težave v odnosih, pa jih okrepimo v smislu, da sami postavijo meje, kako konflikte reševati, kako pristopiti, da delajo na sebi, da znajo komunicirati. Dobijo pa tudi konkretne napotke, kam se še obrniti.«