Umetnostni zgodovinar Damir Globočnik, direktorica Gorenjskega muzeja Marjana Žibert in donator razstave Klavdij Tutta / Foto: Primož Pičulin

Umetnostne vezi prihodnosti

V razstavišču Gradu Khislstein je na ogled razstava podarjenih likovnih del Klavdija Tutte.

Kranj – Klavdij Tutta, magister likovne umetnosti, eden naših najbolj prepoznavnih slikarjev kraško-mediteranskega sveta, predsednik umetniškega sveta in gonilna sila kranjskega Likovnega društva, prejemnik številnih nagrad, med drugimi tudi velike Prešernove plakete, je s tokratno donacijsko gesto Gorenjskemu muzeju pa tudi z nekaterimi prejšnjimi, denimo nedavno podaritvijo umetniških del Gimnaziji Franceta Prešerna v Kranju, pomembno prispeval tako v praktičnem kot v simbolnem smislu k širjenju prostora umetnosti in kulture – po njegovih besedah se domača ustvarjalna srenja žal še vedno preveč samoomejuje – tovrstne razstave pa ta prostor umetniškega polja razpirajo v mednarodne vode. Direktorica Gorenjskega muzeja Marjana Žibert se je ob tej priložnosti Klavdiju Tutti iskreno zahvalila za velikodušno in v kulturno-umetnostnem smislu pomembno darilo ob letošnjem praznovanju 65-letnice delovanja muzeja.

Kot je na odprtju razstave dejal umetnostni zgodovinar Damir Globočnik, lahko podarjena dela enajstih tujih in enega domačega umetnika, ki so nastala v časovnem razponu zadnjih nekaj več kot dvajset let na različnih likovnih srečanjih v Sloveniji, opredelimo s povzemajočo oznako modernističnega slikarstva. Na njih skorajda ne srečamo realističnih elementov, celo fotografski dokument se je spremenil v kompozicijo, pri kateri izstopata sosledje oblik in barvna soočenja, ki so takšna, kot da bi nastala v slikarskem ateljeju. Pa vendar tovrstna dela – kljub odsotnosti osrednjega predmetnega izhodišča – govorijo tudi o umeščenosti likovnega ustvarjalca v sodobni čas in odkrivajo njegovo odzivanje na okolje, v katerem se nahaja.

Med podarjenimi devetindvajsetimi deli na papirju izstopa najstarejše med njimi – monotipija Mihe Maleša iz leta 1960. Maleš se uvršča med pionirje slovenske umetniške grafike. V dvajsetih in tridesetih letih preteklega stoletja se je na razstavah predstavljal zlasti z grafičnimi listi, odtisnjenimi v skoraj vseh klasičnih grafičnih tehnikah. Med njegovimi povojnimi grafičnimi ciklusi je najbolj znan ciklus monotipij in listov v drugih grafičnih tehnikah, ki jih je izdelal leta 1948 na Makedonskem folklornem festivalu. Z njimi mu je v grafiko uspelo vnesti intenzivno barvno paleto. Za vpogled v razvojno pot likovnega delovanja Klavdija Tutte pa so najbolj zgovorna zgodnja in najnovejša med podarjenimi deli. Slike z začetka osemdesetih let preteklega stoletja predstavljajo slikarjevo interpretacijo mediteranskega pejsaža, v katerem še ne srečamo oprijemljivih, kmalu zelo značilnih motivnih elementov, prisotna pa sta medsebojna prepletenost in prikaz dinamičnega bivanja vseh naslikanih likovnih oblik. Klavdij Tutta je postopoma vsebinsko in formalno širil razpon svojega delovanja, ki zajema slikarstvo, grafiko, dela na papirju in poslikane lesene objekte.

Oddajte svoj komentar

Kranj 23°

pretežno jasno
vlažnost: 71 %
veter: V, hitrost: 11 km/h

12/28

petek

15/17

sobota

9/24

nedelja

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

PRIREDITVE / Kranj, Cerklje, Šenčur, 21. september 2018

Medgeneracijske prireditve

IZLETI / Britof, Predoslje, 21. september 2018

Obiranje mandarin

GLEDALIŠČE / Medvode, 21. september 2018

Kos

IZLETI / Kranj, 22. september 2018

Pohod na Bivak II in Šplevto

IZLETI / Šenčur, 22. september 2018

Jakobova pot po Deželi do Bleda

IZLETI / Možjanca, 22. september 2018

Deseti Pohod po Tovorni poti

FILM / Žirovnica, 22. september 2018

Ni ga lepšga kraja

PREDAVANJA / Kranj, 22. september 2018

Proučevanje Svetega pisma

 

 
 

 

 
 
 

Doma pod Triglavom / 23:19, 20. september

1. Temeljna ustavna listina, Uradni list RS, 25. 6. 1991, 4. Čl. 3. Odstavek: »ob dejstvu, da SFRJ ne deluje kot pravno urejena država in da...

V Sloveniji bi rad ostal in delal / 20:04, 20. september

Lepo je videti, da nekomu pa le uspe. Čestitke za odločitev o izobraževanju, čestitke k začetku dela in s tem samostojnosti. In najvažnejše ...

V Sloveniji bi rad ostal in delal / 17:16, 20. september

Slovenci se uničujemo sami. Že takoj po ww2, mnogo pridnih in poštenih izgnanih in pokončanih po jamah in gozdovih, tisti, ki so ostali, nis...

Doma pod Triglavom / 16:28, 20. september

Naša država je sekularna in vsako vmešavanje RKC je nesprejemljivo ! Slovenska ustava je jasna in toleranca do tega mora biti ničelna! Ni pr...

V Sloveniji bi rad ostal in delal / 19:01, 19. september

Študenti imajo bolj tanko denarnico, pa je verjetno dobila kakšna sredstva s strani "nevladnih organizacij", katerim je v interesu imeti tu ...

V Sloveniji bi rad ostal in delal / 16:29, 18. september

Seveda je kapitalistom v Sloveniji v interesu zaposlovati azilante, vsaj nekej časa bodo tiho in delali za minimalca, domači so se začeli upirati in zahtevajo večje plače..

V Sloveniji bi rad ostal in delal / 22:04, 17. september

Pozdravljen_a gospa ali gospod Kitty!Jaz sem ta 'študentka', katere življenje vas tako zelo zanima, da bi k meni celo poslali 'ustrezne služ...