Triglav z Aljaževim stolpom je že pred sto leti postal najmočnejša markacija slovenstva. / Foto: Tina Dokl

Triglav postal simbol slovenstva

Letos mineva 240 let od prvega zabeleženega vzpona na Triglav. Okroglo obletnico bodo v javnem zavodu Triglavski narodni park zaznamovali s številnimi dogodki. Sredi februarja so tako že pripravili prvi pogovorni večer o Triglavu in njegovih številnih pomenih, ob tej priložnosti pa odprli tudi razstavo fotografij s fotografskega natečaja ob obletnici prvega pristopa na Triglav.

Prvi vzpon na Triglav se je 26. avgusta 1778 posrečil štirim »srčnim možem« iz Bohinja: domačinom Luki Korošcu, Matevžu Kosu, Štefanu Rožiču in vodji odprave Lovrencu Willomitzerju. V vseh letih, ki so minila od tega dogodka, je najvišji slovenski vrh postal pomemben simbol naše narodne identitete. 240. obletnico prvega zapisanega pristopa na Triglav bodo zaznamovali s številnimi prireditvami, največ jih bodo pripravili v Bohinju, od koder so se omenjeni štirje domačini prvič odpravili na vrh Triglava. Junija bodo v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani pripravili strokovni simpozij na to temo, v praznovanje pa se vključuje tudi javni zavod Triglavski narodni park (TNP) z razstavo in pogovornimi večeri v informacijskih središčih TNP. V okviru teh večerov želijo po besedah vodje bohinjskega in blejskega informativnega centra Ane Marije Kunstelj javnost seznaniti s tem, da »bomo morali na Triglav, kakršen je zdaj, torej tako oblegan, zelo paziti«.

»Triglav je nedvomno naš simbol in je kot tak edinstven v evropskem prostoru,« je prepričan velik poznavalec alpskega prostora in njegove zgodovine ter nekdanji direktor javnega zavoda TNP Janez Bizjak. Velja za simbol trojstva in torej predstavlja tri svetove – podzemlje, naš svet in zgornji svet. Triglav po njegovih besedah povezujemo tudi s pojmom svete gore, a po njegovem prepričanju si Triglav danes sploh ne zasluži več tega imena, saj smo ga popolnoma razvrednotili. »Na svete gore, v izvirnem pomenu besede, se ni hodilo. Bile so nedotakljive in so jih častili samo od daleč oziroma od spodaj,« je pojasnil in dodal, da sta danes to samo še gora Uluru v Avstraliji in Kailaš v Himalaji, druge pa so razvrednotili obiskovalci, ki z veliko mero arogance teptajo stara prepričanja, da je nekaj nedotakljivo. »Pri nas so gore predstavljale zgornji svet, na katerega se ni smelo hoditi, to je bilo nekaj nedovoljenega. O tem govori tudi pripovedka o Zlatorogu.« Prav s to pripovedko, ki jo je kot prvi objavil Karel Dežman, je povezana uveljavitev imena Triglav, saj je legenda obkrožila nemški kulturni svet in se je ime tako obdržalo, je razložil Bizjak in dodal, da sicer izvor imena Triglav ni znan. Po eni teoriji naj bi se naš najvišji vrh tako imenoval po istoimenskem troglavem staroslovanskem božanstvu, po drugi naj bi tako ime dobil zaradi svoje značilne oblike s tremi vrhovi, kar spet ustvarja dvome, saj ga s tremi vrhovi vidimo le, če ga gledamo iz Bohinja ali s Soriške planine.

Razloge, da je Triglav postal tako pomemben simbol Slovencev, vidi v času povojne profanosti, ko so iskali nadomestek za sveto goro in so jo našli v Triglavu. Takrat so tudi bolj množično začeli spodbujati planinstvo in tako se je izoblikoval tudi rek, da nisi pravi Slovenec, če se vsaj enkrat v življenju ne povzpneš na Triglav. »A prav ta rek je po mojem prepričanju naredil največ škode in je podobno brez smisla kot 'kdor ne skače, ni Slovenec'.« Zato je Bizjak zagovornik tega, da je obisk Triglava treba omejiti. »Pred leti smo se šalili, da bi morali pod Triglav postaviti semaforje, zdaj bo verjetno res tako.« Ob tem se zaveda, da bo težko določiti, kaj je glede obiska še sprejemljivo. »Verjetno bi mejo lahko postavili pri tem, da morajo obiskovalci hoditi varno, kar pomeni, da ni gneče ter da je tako vzpenjanje in sestopanje varno.«

Prelomnica v dojemanju gora se po besedah alpinista in zgodovinarja Petra Mikše pojavi v času razsvetljenstva, prej so bile gore več ali manj ovite v tančico skrivnostnosti. »Ljudje so sicer hodili v hribe že mnogo prej, kot je razvidno iz dokumentiranih virov, so pa začetki gorskega turizma datirani v čas razsvetljenstva, ko se začne razvijati tudi kartografija.« Za prvi dokumentirani pohod na Triglav je poskrbel Žiga Zois. Po besedah Petra Mikše ima prav Triglav ključno vlogo pri tem, da smo se Slovenci začeli dojemati kot alpski narod in je postal tudi naš simbol. »Ključni trenutek predstavlja čas nacionalnega prebujenja Slovencev, ko so Nemcem med drugim kljubovali z ustanavljanjem slovenskih društev, med katerimi je bilo tudi Slovensko planinsko društvo.« Omenjeno društvo je pred dobrimi stotimi leti začelo markirati svoje planinske poti in postavljati svoje koče v gorskem svetu, ki so jih Nemci imenovali kljubovalne koče, saj so pogoste stale le nekaj metrov stran od nemških. In iz tega kljubovanja Nemcem se je razvila tudi ideja Jakoba Aljaža, da kupi vrh Triglava in na njem postavi stolp, na stolpu pa je bil tudi prvi zapis v slovenskem jeziku v triglavskem pogorju. »Bil je zelo narodno zaveden. Kot župnik bi lahko postavil križ na vrhu Triglava,« je spomnil Mikša in dodal, da tako Triglav z Aljaževim stolpom postane najmočnejša markacija slovenstva.

Po prvi svetovni vojni je čez vrh Triglava potekala rapalska meja, ki predstavlja še eno mučno zgodbo v naši zgodovini, saj smo takrat izgubili tretjino slovenskega nacionalnega ozemlja, več kot tristo tisoč Slovencev pa je ostalo zunaj svoje matice, je razložil Mikša. »A ker leta 1925 ni bilo točno dorečeno, v kateri državi je vrh, so na Aljaževem stolpu potekale prave 'malarske' vojne – enkrat so si ga lastili Italijani in ga prebarvali v barve italijanske trobojnice, drugič jugoslovanski nacionalisti, ki so ga prebarvali v barve svoje zastave.« Leta 1944, ko je Gorenjska sodila še pod nemško okupacijsko cono, so vrh osvojili partizani in mejnik, ki je blizu Aljaževega stolpa označeval mejo med kraljevino Jugoslavijo in Italijo, vrgli v prepad z besedami, da tu nikoli več ne bo meje, je pojasnil Mikša. Triglav je postal simbol upora Osvobodilne fronte, po vojni so ga uporabili tudi v grbu in tako je prišel v ustavo takratne republike Slovenije. »Triglav je nato ves čas spodbujal nacionalne občutke, kar je vrhunec doseglo ob osamosvojitvi Slovenije, ko Triglav končno postane samo naš.«

V sklopu pogovornega večera so odprli tudi razstavo fotografij s fotografskega natečaja ob 240. obletnici prvega pristopa na Triglav, kjer so s pomočjo fotografij njihovi avtorji predstavili svoje poglede na Triglav in obiskovanje gora. Na natečaju je sodelovalo 26 fotografov s 119 fotografijami. Komisija, ki sta jo sestavljala fotografa Aleš Zdešar in Jošt Gantar ter umetnostna zgodovinarka Ana Marija Kunstelj, je za razstavo, ki bo letos obiskala pet razstavišč v Triglavskem narodnem parku in njegovi okolici, izbrala trideset fotografij in izmed teh tri najboljše, ki so jih prispevali fotografi Danilo Lesjak, Andrej Trošt in Bogy Urevc. Na spletni strani Triglavskega narodnega parka pa je bilo mogoče do konca februarja izpolniti še anketo o vtisih glede Triglava. Na letošnji 4. mednarodni konferenci o vlogi in prihodnosti najvišjih vrhov sveta, ki bo od 12. do 14. junija potekala v francoskem Chamonixu, bi namreč po besedah Ane Marije Kunstelj radi predstavili tudi javno mnenje o obiskovanju Triglava.

Oddajte svoj komentar

Kranj 12°

oblačno
vlažnost: 97 %
veter: JZ, hitrost: 11 km/h

10/18

nedelja

13/15

ponedeljek

2/17

torek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

IZLETI / Kranj, 23. september 2018

Najvišji vrh Olševe

PRIREDITVE / Gozd, 23. september 2018

Palačinkin živžav

RAZSTAVE / Sovodenj, Ermanovec, 23. september 2018

Razstava gob

PRIREDITVE / Kranj, 24. september 2018

Snemanje oddaje Slovenski pozdrav

PRIREDITVE / Kranj, Cerklje, Šenčur, 24. september 2018

Medgeneracijske prireditve

OBVESTILA / Visoko, 24. september 2018

Vpis gledališkega abonmaja

RAZSTAVE / Slovenski Javornik, 24. september 2018

Slike Marka Rolca

PRIREDITVE / Kranj, Cerklje, Šenčur, 25. september 2018

Medgeneracijske prireditve

 

 
 

 

 
 
 

Doma pod Triglavom / 23:19, 20. september

1. Temeljna ustavna listina, Uradni list RS, 25. 6. 1991, 4. Čl. 3. Odstavek: »ob dejstvu, da SFRJ ne deluje kot pravno urejena država in da...

V Sloveniji bi rad ostal in delal / 20:04, 20. september

Lepo je videti, da nekomu pa le uspe. Čestitke za odločitev o izobraževanju, čestitke k začetku dela in s tem samostojnosti. In najvažnejše ...

V Sloveniji bi rad ostal in delal / 17:16, 20. september

Slovenci se uničujemo sami. Že takoj po ww2, mnogo pridnih in poštenih izgnanih in pokončanih po jamah in gozdovih, tisti, ki so ostali, nis...

Doma pod Triglavom / 16:28, 20. september

Naša država je sekularna in vsako vmešavanje RKC je nesprejemljivo ! Slovenska ustava je jasna in toleranca do tega mora biti ničelna! Ni pr...

V Sloveniji bi rad ostal in delal / 19:01, 19. september

Študenti imajo bolj tanko denarnico, pa je verjetno dobila kakšna sredstva s strani "nevladnih organizacij", katerim je v interesu imeti tu ...

V Sloveniji bi rad ostal in delal / 16:29, 18. september

Seveda je kapitalistom v Sloveniji v interesu zaposlovati azilante, vsaj nekej časa bodo tiho in delali za minimalca, domači so se začeli upirati in zahtevajo večje plače..

V Sloveniji bi rad ostal in delal / 22:04, 17. september

Pozdravljen_a gospa ali gospod Kitty!Jaz sem ta 'študentka', katere življenje vas tako zelo zanima, da bi k meni celo poslali 'ustrezne služ...