Fotografija z odprtja žičnice 2. avgusta 1958; tisti čas je žičnica veljala za največjo v Evropi. / Foto: arhiv Gorenjskega glasa

Zlata jama za Cerklje

Smučišče na Krvavcu letos beleži šestdeseto leto delovanja. Leta 1958 je namreč stekla žičnica do Gospince, ki jo je pomagal oblikovati inženir Stanko Bloudek in je pomenila prelomnico v zgodovini turizma na Krvavcu.

Razmah alpskega smučanja na Gorenjskem je v prvih desetletjih dvajsetega stoletja zajel tudi Krvavec, ki je zaradi bližine že takrat privabljal tudi smučarje iz prestolnice, že leta 1932 pa je tam Robert Kump vodil eno prvih smučarskih šol na Gorenjskem in v Sloveniji.

Zaradi bližine so bile pobeljene krvavške strmine zanimive tudi za goste iz prestolnice. Takole se je svoje prve smučarske izkušnje leta 1928 Krvavcu kasneje v Planinskem vestniku spominjal znameniti inženir Svetko Lapajne, nečak »pesnika tehnike in športa« Stanka Bloudka, ki je trasiral tudi žičnico na Krvavec: »Čudež: Pod nami megleno morje, nad nami jasno nebo, sonce z zadnjimi popoldanskimi žarki. Smreke v ivju, po livadah 20 cm pršiča. V koči smo bili skoro sami. Planinska tišina, ture na vrhove Krvavec, Zvoh so bile naš cilj. Vmes smuška šola, vežbanje, igre.«

Največja v Evropi

Med različnimi možnostmi je bilo že precej pred izgradnjo za najprimernejše mesto izbrano izhodišče v Zanjivcu. »Razlogi so jasni. Najkrajši dostop do končne točke, najnižje vseh smuških spustov, do Gospince. Izhodišče v Zanjivcu je najbližje Ljubljani, bližje kot dolina Bistrice ali Kokra. Trasa žičnice poteka po južnem, toplem pobočju, česar druge variante ne nudijo. Dostop do izhodišča je približno enako daleč od Kamnika kakor od Kranja in Škofje Loka ali Domžal,« je v že omenjenem članku našteval Lapajne.

Tako kot v vseh letih razvoja smučanja na Krvavcu do danes je tudi dogajanje okoli gradnje žičnice podrobno spremljal Gorenjski glas oziroma Glas Gorenjske, kot se je imenoval v tistih letih. Naš časopis je že marca leta 1957 zabeležil novico o tem, da si je komisija ogledala žičnico, ki jo je ljubljansko podjetje Žičnice sicer izdelalo za prevoz lesa na Kočevskem, pa je po spletu naključij pristala na Gorenjskem, in jo ocenila kot primerno za teren pod Krvavcem. Dokončanje gradnje so takrat predvideli že za jesen, a so se dela zavlekla do poletja naslednjega leta.

Dne 21. julija 1958 je v Glasu Gorenjske izšel obširen članek, ki je napovedoval skorajšnje odprtje nove in za tisti čas zelo moderne žičnice. »Z novo žičnico je dosežen evropski rekord. Žičnica tega sistema, kakršna je na Krvavcu, je največja v Evropi! Kakšen je ta sistem? Vlečna in nosilna vrv sta združeni v eno, medtem ko se vagončki vklapljajo in izklapljajo avtomatično,« je poročal časopis.

Če bomo znali delati na pravem koncu …

Žičnica od Zanjivca do Gospinca, dolga 2540 metrov, je premagala 885 višinskih metrov, za kar je potrebovala 16 minut vožnje. A kot lahko beremo v članku Med nebom in zemljo, so bili najbolj ponosni na to, da so žičnico projektirali domači strokovnjaki. Poleg Bloudka še Leon Skaberne, Ervin Prelog in Aleksander Kostnapfel. Gradnja je bila zahtevna in se je začela 28. junija 1957, ko so začeli z izsekom in pripravo terena. Nato so delavci postavili pomožno žičnico in na pobočje prepeljali več kot tisoč ton betona, sedemdeset kubičnih metrov lesa in okoli dvajset ton strojnih delov.

Žičnica je imela dvajset dvosedežnih zaprtih kabin ter štirideset odprtih in je stala okoli sedemdeset milijonov takratnih dinarjev, od investicije pa so si obetali skokovit razvoj Cerkljanskega turizma. Kot je za Glas Gorenjske takrat povedal nadzornik Srečko Pust, je Krvavec do takrat beležil kakšnih šest tisoč obiskovalcev letno. Nova žičnica pa naj bi število turistov povečala za osemkrat. »Če bomo znali delati na pravem koncu, bo vzpenjača na Krvavcu postala naša zlata jama. Že dlje mislimo, kaj moramo storiti, da bi tudi okolica Cerkelj postala za turiste še mikavnejša. V Cerkljah pa bomo morali v bližnji prihodnosti urediti gostišča, graditi nova gostišča, predvsem takšna s sobami za goste, poživiti obrt in vse, kar je potrebno za uspešen razvoj turizma,« je pred odprtjem žičnice poročevalcu Glasa Gorenjske povedal tedanji predsednik Občinskega ljudskega odbora Cerklje.

Prvi potnik je bil Kardelj

Odprtja žičnice 2. avgusta 1958 sta se udeležila tudi visoka predstavnika takratne slovenske politike Edvard Kardelj in Franc Leskošek, ki sta bila tudi prva potnika nove naprave. Že dva tedna kasneje pa je Glas poročal, da je žičnica do 15. avgusta prepeljala kar 19.891 ljudi. »Predvsem so obiskali žičnico domači turisti, bilo pa je tudi precej inozemcev, med njimi največ Francozov, Italijanov, Nemcev, Belgijcev, Avstrijcev in Dancev,« je pisalo v kratki novici na prvi strani časopisa.

Naprava je obratovala do leta 1973, ko jo je zamenjala novejša kabinska žičnica francoske izdelave. Leta 1966 so postavili vlečnico od Tihe doline do Njivic in enosedežnico Gospinca do Doma na Krvavcu, ki prenovljena obratuje še danes. Leta 1970 so zagnali dvosedežnico Tiha dolina, ki jo je leta 2009 zamenjala sodobna štirisedežnica.

Za razvoj smučarskega turizma na Krvavcu je pomembno tudi leto 1973, ko so ustanovili Konzorcij za gradnjo RTC Krvavec. Rezultat je bila nova kabinska žičnica z ovalnimi kabinami francoskega podjetja Poma. Priljubljena »jajčka« so delovala do leta 1999, ko so jo nadomestili s kabinsko žičnico, ki smučarje, kolesarje in druge izletnike na Krvavec vozi še danes. Prav tako leta 1973 je začela obratovati dvosedežnica Vrh Krvavca, ki jo je pred 12 leti nadomestila nova šestsedežnica, zgradili pa so tudi naprave do Pogradišča, Luž in Njivic. Krvavec je vse bolj prevzemal osrednje mesto med slovenskimi smučišči. Konec sedemdesetih let so smučišče razširili do Kriške planine, delovati pa je začela tudi najvišja dvosedežnica na Krvavcu, dvosedežnica Zvoh s ciljem na 1971 metrih nadmorske višine.

V šestdesetletni zgodovini sta smučišče in z njim povezan razvoj smučarskega turizma na Krvavcu doživela kar nekaj vzponov in padcev. Skozi leta je Krvavec povezoval lokalno skupnost, lastnike pašnikov, turistične delavce in upravljavce žičniških naprav in še danes za Občino Cerklje in celotno Gorenjsko ostaja eden izmed strateško najpomembnejših elementov turizma na tem področju. Tudi v jubilejnem letu se smučarski center, bržkone z novim lastnikom, sooča z novimi izzivi in negotovostjo ter tudi zaradi milejših zim in dragega vzdrževanja vse več pozornosti namenja letnemu turizmu. Še danes so zato aktualne besede, ki jih je dolgoletni Glasov novinar in urednik Jože Košnjek zapisal pred 38 leti: »Če bomo Krvavec samo za trenutek odrezali od sveta, ga bomo z njim znova le težko povezali. Zato bo potrebno ubrati najboljšo pot in temeljito ter strokovno pretehtati vlogo sedanjega in predvsem jutrišnjega Krvavca. Tudi na to ne smemo pozabiti, da so najpomembnejši krvavški gostje domačini.«

Oddajte svoj komentar

Kranj 14°

oblačno
vlažnost: 95 %
veter: Z, hitrost: 11 km/h

13/15

ponedeljek

2/17

torek

-1/15

sreda

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

PRIREDITVE / Kranj, 24. september 2018

Snemanje oddaje Slovenski pozdrav

PRIREDITVE / Kranj, Cerklje, Šenčur, 24. september 2018

Medgeneracijske prireditve

OBVESTILA / Visoko, 24. september 2018

Vpis gledališkega abonmaja

RAZSTAVE / Slovenski Javornik, 24. september 2018

Slike Marka Rolca

PRIREDITVE / Kranj, Cerklje, Šenčur, 25. september 2018

Medgeneracijske prireditve

IZLETI / Kranj, 25. september 2018

Kolesarski izlet

PREDAVANJA / Kranj, 25. september 2018

Reševanje konfliktov

OBVESTILA / Visoko, 25. september 2018

Vpis gledališkega abonmaja

 

 
 

 

 
 
 

Nadaljeval bo, kar je Trilar začel / 00:12, 24. september

Preproga na Brdu?

Doma pod Triglavom / 23:19, 20. september

1. Temeljna ustavna listina, Uradni list RS, 25. 6. 1991, 4. Čl. 3. Odstavek: »ob dejstvu, da SFRJ ne deluje kot pravno urejena država in da...

V Sloveniji bi rad ostal in delal / 20:04, 20. september

Lepo je videti, da nekomu pa le uspe. Čestitke za odločitev o izobraževanju, čestitke k začetku dela in s tem samostojnosti. In najvažnejše ...

V Sloveniji bi rad ostal in delal / 17:16, 20. september

Slovenci se uničujemo sami. Že takoj po ww2, mnogo pridnih in poštenih izgnanih in pokončanih po jamah in gozdovih, tisti, ki so ostali, nis...

Doma pod Triglavom / 16:28, 20. september

Naša država je sekularna in vsako vmešavanje RKC je nesprejemljivo ! Slovenska ustava je jasna in toleranca do tega mora biti ničelna! Ni pr...

V Sloveniji bi rad ostal in delal / 19:01, 19. september

Študenti imajo bolj tanko denarnico, pa je verjetno dobila kakšna sredstva s strani "nevladnih organizacij", katerim je v interesu imeti tu ...

V Sloveniji bi rad ostal in delal / 16:29, 18. september

Seveda je kapitalistom v Sloveniji v interesu zaposlovati azilante, vsaj nekej časa bodo tiho in delali za minimalca, domači so se začeli upirati in zahtevajo večje plače..