Nova vladna pogajalka

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Slovenija / petek, 23. februar 2018 / 22:47  

Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je pretekli petek vladi predlagal, da ga zamenja kot vodjo pogajalske skupine v pogajanjih s sindikati javnega sektorja.

Ostaja minister

Minister Boris Koprivnikar je odločitev o odstopu kot glavni vladni pogajalec sprejel na podlagi odzivov sindikatov in številnih kritik, s katerimi se sooča. S svojo odločitvijo je seznanil tudi predsednika vlade Mira Cerarja, ki pa je odločitev o tem prepustil vladi. Vlada se je s Koprivnikarjevimi argumenti seznanila na včerajšnji seji. Kot je Koprivnikar že prej pojasnil v izjavi za medije, je soočen s tem, da ima pred seboj za 991 milijonov evrov pogajalskih zahtev in mandat v višini 45 milijonov evrov, ob vseh naporih in vloženem času pa se jim v pogajanjih s sindikati ni uspelo zbližati. Kot pravi, zato ne vidi več realne in racionalne možnosti, da bi dosegli dogovor, ki bi bil sprejemljiv za državo in ne nazadnje za prihodnost Slovenije. Kompromisov, za katere ve, da so nerealni ali celo škodljivi za državo, pa ne želi sprejemati, je poudaril. Pogajanja s sindikati javnega sektorja bo po novem vodila generalna sekretarka vlade Lilijana Kozlovič. Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije Branimir Štrukelj je v odzivu na ministrov odstop z mesta glavnega vladnega pogajalca izrazil prepričanje, da vlada morda želi zgolj zavleči pogajanja in se na nekorekten način izmakniti svoji odgovornosti. Ne glede na odločitev vlade glede Koprivnikarjevega odstopa kot vladnega pogajalca pa Koprivnikar še naprej ostaja minister za javno upravo.

Nasilni roparji v priporu

Policisti Policijske uprave (PU) Celje so pretekli petek odvzeli prostost 27-letniku z območja Velenja, 25-letniku z območja Ljubljane ter 27-letniku in 17-letnici z območja Ljubljane, preiskovalni sodnik pa je zanje že odredil enomesečni pripor. Še tri osebe, ki so jih celjski kriminalisti aretirali v ponedeljek, pa so v sodnem pridržanju. Osumljeni so izjemno nasilnih oboroženih ropov na območju Celja, Velenja in Žalca. Kot so pojasnili pri PU Celje, so namreč od novembra lani do februarja letos obravnavali štiri oborožene rope v stanovanjskih hišah, način, na katerega so izvedli rope, pa je bil zelo podoben. »Vsem štirim ropom je bilo skupno to, da so storilci stanovalce na različne načine presenetili na njihovem domu, vsi so se zgodili v večernem času, v vseh primerih so bili storilci zamaskirani in oboroženi s strelnim orožjem, izvedba ropov je bila v vseh primerih izredno nasilna in predrzna.« Roparji so namreč oškodovance na njihovem domu zvezali in pretepali, od njih izsiljevali informacije o premoženju in denarju ter v vseh primerih nad oškodovanci izvajali fizično nasilje ali jih telesno poškodovali. Za kazniva dejanja jim grozi do 15 let zapora. Kot so še pojasnili pri PU Celje, tovrstni ropi na območju Slovenije niso pogosti. »V slovenskem prostoru je bilo v zadnjih letih, v stanovanjih in stanovanjskih hišah, povprečno okrog dvajset ropov letno, vendar ne s tolikšno stopnjo organiziranosti in nasilja.«

Ne kršijo otrokovih pravic

Svoje stališče glede novele zakona o nalezljivih boleznih, ki so ga 31. januarja v parlamentarni postopek vložili poslanci SMC in DeSUS, je v torek izrazil tudi varuh človekovih pravic. Novela zakona med drugim določa, da morajo javni vrtci in vrtci, financirani iz javnih sredstev, zavrniti vpis otrok, ki niso cepljeni v skladu z zakonom, razen če otrok ni bil cepljen iz zdravstvenih razlogov. Po mnenju varuha bo zakonodajalec s predlaganimi določbami zaščitil vse otroke pred nalezljivimi boleznimi, zato omejitev dostopa do javnega vrtca otrokom, ki ne izpolnjujejo zakonsko določenih pogojev, v tem primeru ne pomeni kršitve otrokovih pravic, pa tudi ne kršitve pravic njihovih staršev. Prepričani so namreč, da v obravnavanem primeru z nameravano omejitvijo dostopa do javnega vrtca staršem ne bi bila odvzeta pravica do vzgoje svojih otrok na način, za katerega menijo, da je najprimernejši in v otrokovo korist.

Slabo pripravljeni vojaki

Minuli teden so ocenjevalci Nata na vadišču Poček pri Postojni začeli s preverjanjem pripravljenosti bataljonske bojne skupine 72. brigade Slovenske vojske. A po poročanju spletnega portala 24ur.com se je okrog osemsto vojakov omenjene brigade pri tem zelo slabo izkazalo. To od aprila dalje zato postavlja pod vprašaj delovanje bataljonske bojne skupine v mednarodnih operacijah. V Slovenski vojski so zaradi slabe ocene bataljonske bojne skupine zaskrbljeni, ni pa jih povsem presenetila, saj so že negativne ocene v preteklosti kazale na šibkost vojske na področju kadrov, opreme in zagotavljanja sredstev za razvoj vojske, so pojasnili. Ministrica za obrambo Andreja Katič je z razmerami v Slovenski vojski po včerajšnji seji vlade seznanila tudi predsednika republike in vrhovnega poveljnika Slovenske vojske Boruta Pahorja.