Naval na stavke

Vlada Mira Cerarja se približno štiri mesece pred novimi državnozborskimi volitvami sooča s splošnim uporom javnega sektorja. Če bi želeli našteti vse sindikate, ki so se pridružili eni od štirih letošnjih stavk v javnem sektorju, bi najverjetneje zmanjkalo prostora, ki ga imamo na tem mestu na razpolago. Januarski splošni stavki v javnem sektorju so se pridružili celo poklicni gasilci, čeprav je njihov sindikat v začetku leta z vladno stranjo podpisal stavkovni sporazum, s katerim so dosegli skoraj vse svoje zahteve. V ponedeljek so znova začeli stavkati tudi policisti, ki so se sicer z vladnimi pogajalci že junija 2016 dogovorili tudi o ureditvi osnovnih plač in odpravi glavnih plačnih anomalij, zdaj pa so prepričani, da je vlada z aneksom h kolektivni pogodbi za državno upravo, podpisanim lani poleti po pogajanjih s sindikati o odpravi plačnih anomalij, enostransko posegla v pravice in vzpostavljena razmerja, dogovorjena z njihovim stavkovnim sporazumom. Še več, stavkajo celo na Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji, krajše Sovi, kar je prejkone svetovni unikum. Slednji, čeprav poteka že od konca novembra, sicer javnost posveča najmanj pozornosti, a kaj hočeš, tudi začela se je, kot obveščevalcem pritiče, potihoma in je tudi javnost zanjo izvedela šele naknadno.

Stavkajo torej vsi v javnem sektorju razen sodnikov in državnih tožilcev, a ti tako niso javni uslužbenci, ampak javni funkcionarji. Stavkajo tudi ne zdravniki, ki so si svoje izborili že marca lani, od tedaj zamrznjeno stavko pa so 15. novembra tudi uradno končali, resda s pripombo, da vse zaveze iz stavkovnega sporazuma še niso izpolnjene. In ne stavkajo ravnatelji in direktorji v javnem sektorju, ker jim je vlada novembra z uredbo dvignila plače. Ne gre za dvig plač, ampak za odpravo dolgoletnih anomalij in krivic, so tedaj razložili. In zdaj enako zahtevajo še vsi drugi ...

Vlada, ki je s sklepanjem ločenih dogovorov sama odprla Pandorino skrinjico, in njen šef Miro Cerar se branita, da so zahteve sindikatov nerazumne, da bi uresničitev vseh zahtev državni proračun vsako leto dodatno obremenil za skoraj milijardo evrov. Tudi v gospodarstvu, ki je trenutno v zelo dobri kondiciji, se prijemljejo za glave in opozarjajo, da njihova lokomotiva komajda še sopiha zaradi teže vagonov javne uprave, šolstva, zdravstva, upokojencev in brezposelnih ...

Samo v razmislek: stavkajoči javni uslužbenci kot razlog za stavko navajajo predvsem preobremenjenost, previsoke normative in prenizke plače. Zdi se, da iz podobnih razlogov tudi zaposleni v gospodarstvu že težko opravljajo naloge kurjača ...