France je v Kranju običajno nosil čepico in bolj poredko cilinder, sporočajo avtorici razstave Marjana Žibert in Magda Zore ter avtor ilustracije Jože Trobec.

Bolj svobodomislec kot revolucionar

Je bil dr. France Prešeren revolucionar? Je res nosil čepico, in ne cilindra? So dolgi lasje, kot jih je imel tudi pesnik, res veljali za znamenje svobodomiselnosti in pozneje tudi revolucionarnosti? Odgovore boste našli na razstavi Prešeren – revolucionar? v galeriji Kranjske hiše.

Kranj – Na dokumentarnih razstavah na temo Prešerna in njegovega časa, ki jih v dneh, ko se priklanjamo slovenski kulturi, v galeriji Kranjske hiše že tradicionalno pripravljajo v Gorenjskem muzeju, smo v preteklih letih izvedeli marsikaj zanimivega o kranjskih obrteh tistega časa, gostilnah v mestu, Prešernovih prijateljih … Letos pa izvemo, da naš pesnik sploh ni nosil cilindra, kot mu ga pripisuje literarna zgodovina, ampak mu je bila mnogo ljubša čepica. Ampak k njej se bomo po uvodnem portretu, ki ga uzremo v začetku razstave, vrnili šele ob zaključku. »Letos mineva 170 let od meščanske revolucije leta 1848, prepoznane tudi za pomlad narodov, in nas je zanimalo, kakšna je bila Prešernova vloga v revolucionarnem vrenju, ki je zajelo skorajda vso Evropo,« je o ideji za razstavo, ki jo je pripravila skupaj z Magdo Zore, povedala Marjana Žibert iz Gorenjskega muzeja.

Muzealki na prvih štirih panojih postavita okvir revolucionarnega dogajanja po Evropi in predstavita tudi razloge za upor v habsburški monarhiji, torej tudi na Kranjskem. Ljudje so zahtevali odpravo absolutizma, pomlad narodov in rešitev kmečkega vprašanja. Izvemo, kako je revolucija potekala v takratni avstrijski monarhiji in da je bila tudi dokaj uspešna. Osovraženi kancler knez Metternich je moral odstopiti, cesar pa je tudi odpravil cenzuro. Slednje je Prešernu prineslo prvo objavo njegove Zdravljice. Napisal jo je sicer že leta 1844, ampak ker je cenzor črtal dve kitici, je pesnik v Poezijah ni hotel objaviti. Osem kitic, takrat seveda še niso vedeli, da državne himne mnogo kasneje ustanovljene slovenske države, so prebirali bralci Kmetijskih in rokodelskih novic.

Val revolucije je pljusknil tudi na Kranjsko, beseda domovina za meščane ni pomenila le rojstnega kraja, ampak tudi prostor, kjer živi določen narod, krepila se je ideja o zedinjeni Sloveniji. »Kranj je imel takrat okoli dva tisoč prebivalcev in 280 hišnih številk, nekaj manufaktur in dobro razvito obrt,« pove Žibertova, Magda Zore pa dodaja: »V bralnem društvu Kazina, v katerega je zahajal tudi Prešeren, so kranjski izobraženci brali domače in tuje časopise in spremljali novice, kaj se dogaja v svetu.« In za kaj so se borili Kranjčani? Bili so proti plačevanju desetine cerkvi, protestirali so proti selitvi občinskih uradov v Kokrško predmestje, v imenu meščanov je protest spisal prav Prešeren. Njegovo delo je bila v mnogočem tudi peticija, v kateri so Kranjčani od stanovskega deželnega zbora zahtevali mestno samoupravo, šolo v slovenskem jeziku, podržavljanje cerkvenega premoženja … Izvemo tudi marsikaj o volitvah v nemški parlament. »Ustanovljena je bila narodna straža, da bi branila pridobitve revolucije. Prešeren je bil član, čeprav nikoli ni nosil niti uniforme niti orožja, bil je njihov odvetnik,« pove Marjana Žibert, zanimiv pa je tudi zapis iz časopisa iz tistega časa. »Ta govori o srečanju prijateljskih narodnih straž iz Kranja in Ljubljane. Imeli so dve muziki, prepevali so slovenske pesmi in sploh je bilo veselo,« omenjeni članek povzema Zoretova.

V zaključku razstave izvemo tudi, zakaj je Jože Trobec Prešerna naslikal s čepico. Menda je vsak dan nosil »kapo s šildom«, kot se ga spominja sestra Lenka. O njej govori tudi kranjski krznar Pučnik, ki jo je izdelal zanj – šestdelno iz usnja. Menda so jih takrat nosili študentje in delavci. »V naslovu sva postavili vprašanje, ali je bil Prešeren tudi revolucionar. Menim, da je bil za tipičnega revolucionarja preveč svobodnega duha. Ni bil vodljiv in je deloval po lastni pameti.« Bil je svoboden duh, mnogo več od revolucionarja, avtorici zaključita razstavo.

Oddajte svoj komentar

Kranj -3°

pretežno jasno
vlažnost: 97 %
veter: Z, hitrost: 11 km/h

-4/14

četrtek

-2/15

petek

-6/6

sobota

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

 

 

 

IZLETI / Kranj, 21. februar 2019

Po Domžalski poti spominov

PRIREDITVE / Bled, 21. februar 2019

Pravljični večer za odrasle

PRIREDITVE / Jesenice, 21. februar 2019

V jeseniški knjižnici

PRIREDITVE / Škofja Loka, 21. februar 2019

Blaznikov večer

PRIREDITVE / Gorenjska, 21. februar 2019

Medgeneracijske prireditve

OBVESTILA / Ljubelj, 21. februar 2019

Voden ogled spominske sobe in ostankov taborišča Ljubelj

RAZSTAVE / Jesenice, 21. februar 2019

Šport skozi čas

GLEDALIŠČE / Cerklje, 21. februar 2019

I ? Njofra

 

 
 

 

 
 
 

Urejajo križišče pred trgovskima centroma / 19:51, 20. februar

Kot je še pojasnil, se temeljite obnove Gradnikove ceste občina za zdaj še ne bo lotila, saj bo treba za nadaljevanje rekonstrukcije ceste d...

Kam so izpuhteli dobri nameni devetletke / 15:21, 20. februar

Ne vem, a se samo meni zdi, da so v šolstvu pomembna samo delovna mesta, otroc pa kakor nujno zlo.Dolg sem že na svetu, ampak pozitivnega uč...

Žrtve za svobodo / 12:25, 20. februar

Lep govor. Dokaz, da smo Slovenci slab gospodar.

Posekali so drevesa / 19:35, 19. februar

Menim, da je to prav! To drevo na sliki, če pade, poškoduje objekt. Zatorej bi moralo veljati pravilo, drevo ob objektu, je lahko visoko samo toliko kot je oddaljeno od objekta.

Žrtve za svobodo / 16:05, 19. februar

Govornik Viktor Zadnik za oceno odlično!
Takle mamo ja, žal...
Sicer pa večna slava junakom padlim za domovino !!

Denar za podvoz v Lescah / 15:53, 19. februar

Tega je pa kar veliko. Ja, premalo je bilo narejenega zadnjih 10, 15 let! Pogrešam pa kar nekaj zadev. Parkiranje pred Starim mestom oz. Gra...

Zmagala sta Zala Kralj / 13:40, 17. februar

Tole so po moje namerno izbral, da nas dokončno fu*nejo ven iz te kuhinje!