Na ledu bo delila pravico

Besedilo: Vilma Stanovnik
Kategorija: Šport / ponedeljek, 12. februar 2018 / 10:47  

Nataša Pagon s Hrušice je hokejsko palico zamenjala za piščalko, priznanje njenemu dosedanjemu sodniškemu delu pa je povabilo na olimpijski hokejski turnir, kjer bo sodnica na ženskih tekmah.

Jesenice – Nataša Pagon je doma na Hrušici, kjer je hokej zagotovo eden najbolj priljubljenih športov. Tako tudi ni čudno, da je že kmalu znala držati hokejsko palico. Čeprav je diplomirala na ekonomski fakulteti in v družinskem podjetju skrbi za računovodstvo, je tudi po zaključeni igralski karieri želela ostati povezana s hokejem.

Kdaj ste se navdušili za hokej?

»V bližini našega doma je bilo veliko fantov in vsi so igrali hokej. Čeprav so bili večinoma mlajši, sem se jim pogosto pridružila na ulici. Nato sem na Radiu Triglav slišala, da se na Jesenicah ustanavlja ženska hokejska ekipa, in sem sklenila, da bom poskusila. Takrat sem bila stara 12 let in starša nista imela nič proti. Sicer ati sprva sploh ni verjel, da bom na hokej hodila več mesecev, saj sem se večine šolskih krožkov hitro naveličala. Vendar sem vztrajala. Sprva sem igrala na Jesenicah, pri 17 letih pa sem se odločila, da se pridružim ekipi Triglava. Nekatera dekleta so že prej šla z Jesenic v Kranj ali Beljak, tudi zame pa je bil to nov izziv. Eno sezono sem igrala tudi v Turčiji in nazadnje znova v Kranju.«

Zakaj ste se odločili postati hokejska sodnica?

»Ko sem zadnja leta igrala v Kranju, zame ni bilo več pravega napredka – in sklenila sem, da je čas, da zaključim z igranjem. Vseeno pa sem si želela ostati povezana s hokejem. Premišljevala sem, da bi bila sodnica, in poklicala sem predsednika slovenske sodniške organizacije Vikija Trilarja ter ga vprašala, ali se jim lahko pridružim na seminarju in začnem soditi. Takoj je bil za to in sedaj sem sodnica že šesto sezono.«

Ste, ker ste sodnica, imeli kdaj težave?

»Vsi so me spodbujali in na ledu nikoli nisem imela težav zato, ker sem ženska. Seveda sem najprej sodila mlajšim kategorijam, nato pa vedno pomembnejše tekme, tudi mednarodne. Sodim tako v moški kot ženski konkurenci, skupaj pa sem do sedaj sodila na okoli štiristo tekmah. Med večjimi tekmovanji mi je ostalo v spominu sojenje finalne tekme na univerzijadi, finale svetovnega prvenstva v kategoriji do 18 let in finale lanskega svetovnega prvenstva za članice.«

Za vas so to prve olimpijske igre. Se jih veselite?

»Mislim, da bo tudi zame to veliko doživetje, saj si bom lahko ogledala tudi tekmovanja v drugih športih. Razporeda tekem, na katerih bom sodila, še nimam, saj jih dobimo sproti, zagotovo pa bo priložnost, da si ogledam naše hokejiste. Sodniki sicer ne bomo v olimpijski vasi in bomo predvsem sodelovali med seboj.«

V zadnjem času je bilo veliko polemik glede sodniških odločitev. Kako kot sodnica sprejemate kritiko, morda celo grožnje?

»Seveda moram kdaj poslušati tudi kritike, vendar smo sodniki vajeni, da gre skozi eno uho notri, skozi drugo pa ven. Verjamem, da nihče nikogar ne želi oškodovati, lahko pa ima tudi sodnik slab dan in naredi napako. Zgodilo se mi je tudi že, da sem se opravičila.«