Narodna čitalnica v t. i. Petrčkovi hiši na današnjem Glavnem trgu / Fototeka Gorenjskega muzeja

Petinšestdeset let ohranjanja kulturne dediščine

Petinšestdeset let Gorenjskega muzeja (2)

V letu 1953 se je začela zgodba ohranjanja kulturne dediščine v Gorenjskem muzeju. Takrat se je naš muzej imenoval še Mestni muzej. Vodil ga je dr. Cene Avguštin. Svoje prve prostore je imel v Prešernovi hiši, ki so jo takrat temeljito prenovili. To je bil tudi čas, ko so urejali okolico Prešernovega spomenika ob Prešernovem gledališču. Arheologi so tu naleteli na obsežno slovansko pokopališče in najdbe predali novemu muzeju. Mestni muzej je od Občinskega ljudskega odbora prevzel tudi dragoceno zbirko starih listin, ki so bile napisane od 14. stoletja naprej. Pred drugo svetovno vojno so bile namreč še vedno del kranjskega mestnega arhiva.

Skrb za premično kulturno dediščino v Kranju ni stara le 65 let ali kakšno leto več. Kranjčani so želeli ustanoviti muzej že na začetku 20. stoletja. Takrat je bila Narodna čitalnica središče kulturnega dogajanja v mestu in hkrati tudi pobudnica za ustanovitev krajevnega muzeja. Čitalniški odbornik in predsednik Makso Pirnat je v letih 1907 in 1908 predlagal, naj ga ustanovi mestna občina. Predmete za muzej bi po zgledu Škofjeločanov zbirali po kranjskih meščanskih družinah, z razstavljanjem le-teh pa za zbiranje navdušili okoliško prebivalstvo. Pirnatov predlog so mnogi podpirali, vendar mestna oblast za ustanovitev muzeja ni imela posluha. Čitalnica je zaradi skopih finančnih sredstev leta 1908 uspela pripraviti le eno in edino galerijsko razstavo v svojih prostorih, v Petrčkovi hiši na Glavnem trgu.

Zbirke Gorenjskega muzeja, ki so nastajale skozi desetletja, so danes podobne tistim, ki jih je Makso Pirnat načrtoval že pred sto leti in več. V ospredje je postavil gradivo, ki se nanaša na življenje in delo zaslužnih Kranjčanov in posameznikov, ki so v mestu živeli. Dr. Francetu Prešernu je v muzeju namenil poseben oddelek, izpostavil pa zbirko prešernoslovca Toma Zupana z Okroglega. V zbirki umetniških del bi hranili stvaritve kranjskih umetnikov. V arheološki zbirki bi bile najprej najdbe iz časa preseljevanja narodov, ki jih je leta 1905 izkopal kranjski rojak, arheolog Walter Schmidt. Kulturnozgodovinska zbirka bi vsebovala listine kranjskega mestnega arhiva in različne meščanske predmete.

Leta 1937 so Kranjčani ponovno začutili potrebo po predstavljanju svoje bogate zgodovine in dediščine. France Planina, Tine Fortuna in Anton Polenec, ki so bili profesorji na kranjski gimnaziji, so v sodelovanju z dekanom Matijo Škerbcem in odvetnikom Antonom Megušarjem v prostorih kranjskega župnišča pripravili razstavo kranjskih iluminiranih rokopisov, drugih dragocenih predmetov cerkvene umetnosti in etnološke dediščine gorenjskih krajev. Njihove načrte za ustanovitev muzeja pa je prekinila druga svetovna vojna.

Oddajte svoj komentar

Kranj 18°

zmerno oblačno
vlažnost: 68 %
veter: V, hitrost: 11 km/h

13/25

ponedeljek

11/26

torek

11/28

sreda

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

 

 

IZLETI / Kranj, 15. julij 2019

Izlet na Češko

OBVESTILA / Kranj, 15. julij 2019

Mesečno srečanje Prerojenih

IZLETI / Kranj, 16. julij 2019

Turistični izlet v Čebelji raj Noč

IZLETI / Kranj, 16. julij 2019

Kolesarski izlet

IZLETI / Šenčur, 16. julij 2019

Brezjanska Pot miru

IZLETI / Kranj, 18. julij 2019

Pohod do slapov v Spodnji Bohinjski dolini

IZLETI / Kranj, 18. julij 2019

Kopalni izlet v Izolo

IZLETI / Kranj, 20. julij 2019

Na Porze

 

 
 

 

 
 
 

Najbolj iskani Slovenec spet prost / 17:19, 15. julij

Dragi Django! Morebitni tvoj dolg za par centov pa ne bo nikoli zastaral. Usedli se bodo na dediščino in nabili obresti. Vse zastara, tudi...

Najbolj iskani Slovenec spet prost / 20:26, 14. julij

Kako lahko nekaj takega zastara? To je možno samo v Sloveniji, vsak dan gledam poročila na Slo1,saj v Nemčiji drugega nedobim,pa še es je ma...

Umik župnika je bila najboljša rešitev / 14:51, 14. julij

Primož, meni je dedek, ki ma vnukinjo v naročju, sumljiv.
A teb ne?

Umik župnika je bila najboljša rešitev / 08:51, 14. julij

Je bil že kdaj kateri pri nas pravnomočno obsojen? Denar sveta vladar, ne razumem pa staršev, da svoje otroke porivajo v naročja tem farškim kiklam..

Umik župnika je bila najboljša rešitev / 06:59, 14. julij

OPOZORILO VSEM DEDKOM

Pazite kako govorite in kaj počnete z vnukinjami !

Bolnišnici tudi druga pravda / 16:21, 13. julij

Kje je tu kmečka pamet? Kje je kdo, ki bi udaril po mizi!? Plačljiva parkirišča pred bolnišnicami?? V LJ celo reševalnim voziom zatikajo ka...

Več ukrepov za kolesarje / 07:22, 13. julij

V naši državi je najenostavnejša rešitev, da se namesto izgradnje kolesarske steze, le to kar nariše na cesto, zbriše sredinsko črto in navi...