Iztok Zupan v družbi flavtista Massima De Mattie, vodje kvarteta Suono Madre, ki ga je julija lani snemal in fotografiral na koncertu v Vidmu. / Foto: Luca A. d'Agostino

V živo je več kot le glasba

Iztok Zupan, doma s Posavca, ni glasbenik, a mu glasba pomeni več, kot si najbrž prizna. Je avdiofil, fotograf, ima snemalni studio in glasbeno založbo Klopotec. Posluša različne glasbene zvrsti, ni pa mu vseeno, kako posluša.

»Kvalitetno poslušanje glasbe mi veliko pomeni. Ko pridem domov s koncerta, grem včasih najprej v studio in poslušam, kaj sem posnel. Čudovito je podoživeti koncert, ko poslušaš glasbo in dober posnetek hkrati.«

Če je Klopotec glasbena založba za prefinjen glasbeni okus, mar ni klopotec tisto ropotalo, ki odganja ptiče iz vinograda?

»Najprej sem ime založbe zaradi večje prilagodljivosti mednarodnemu prostoru mislil poimenovati z angleškim imenom, pa mi je glasbenica Maja Osojnik rekla, naj vendarle dam slovensko ime. Na misel mi je prišel klopotec, češ free džez, ki ga največ poslušam, tudi večino ljudi odganja. Pri klopotcu mi je všeč tudi to, da deluje sam, da ga nihče ne vrti, ampak je ''na veter''. Tak je tudi pravi free džez, zvoke proizvaja glede na okolico. Tujci ime izgovarjajo klopotek in se potem malo smejimo.«

Preden ste postavili Klopotec, sta v vašem »vinogradu« uspevala matematika in programska oprema …

»V šoli mi je bila matematika všeč, ker se mi je ni bilo treba učiti. Govorim o praktični matematiki. Na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo sem potem končal prvo stopnjo, dobil sem hčer in v tistem času igral tudi košarko – devet let pri Triglavu, s katerim smo dve leti igrali celo v takratni drugi jugoslovanski ligi. Kot inženir računalničar za telefonske centrale sem se zaposlil v Iskri Telematiki in si po nekaj letih želel v Iskro Delto. Ko sem na začetku osemdesetih let izdelal računalniški program ABC za učenje črk za otroke, ki je dobil prvo nagrado na prvem računalniškem tekmovanju revije Bit, se je razvedelo zame in so v Delti sami povprašali po meni. Štiri leta sem delal v razvoju računalniške grafike, ker pa se je firma začela potapljati, si nas je nekaj novo delo našlo v podjetju Info center v domačem Kranju. Leta 1991 smo ustanovili podjetje Infonet, ki je bilo zelo uspešno in v okviru IT-podjetja SRC uspeva še danes. Trije smo podjetje skupaj ustvarili in ga skupaj tudi prodali.«

Sta šele potem fotografija in glasba v vašem vsakdanu prišli prav do izraza?

»Že prej sem imel rad glasbo, odkar sem prenehal s košarko, sem glasbo veliko poslušal, manj pa hodil na koncerte, ker ni bilo denarja za to. Ko je ta prišel, sem najprej kupil malo boljši fotoaparat in začel fotografirati. Nabavil sem si tudi snemalno napravo, tako imenovani DAT, ter dva mikrofona in sem večkrat na koncerte skrivaj posnel. Hkrati sem počasi začel razvijati domači avdio sistem, saj mi je kvaliteta poslušanja glasbe postajala vse pomembnejša.«

A kljub vsemu – žive koncertne posnetke je vendarle težko primerjati s studijskimi?

»Moje glavno vodilo je bilo poslušati dobro posneto glasbo. Bil sem na ogromno koncertih in sem potem doma poslušal ploščo s studijskim posnetkom taiste glasbe, pa ni bilo dobro. Da je bilo v živo boljše kot na plošči, je bila dodatna spodbuda, da sem začel izboljševati sistem za snemanje v živo. Rasel je moj domači avdiofilski sistem, na policah je bilo vedno več zgoščenk, krog ljudi, ki se ukvarjajo s podobnimi stvarmi, se je vedno bolj širil. V naših druženjih sem prihajal do kvalitetnih hi-fi komponent – s tem bi lahko rekel, sem začel poslušati drugačne zvoke – posebno na ploščah z živimi posnetki. Tako sem koncerte začel snemati profesionalno.«

Tako enostavno. Pred koncertom ste postavili majhne mikrofone okrog odra in vklopili snemanje, ko se je koncert začel?

»Šel sem v prvo vrsto, nastavil mikrofone, snemalno napravo in začel snemati, ko se je začela muzika. Glasbeniki običajno niso imeli nič proti, free džezisti pa sploh ne. Kot sem rekel, sem sčasoma tudi izpopolnil snemalno opremo in posnetki so bili vedno boljši. Če narediš svoj zvok in se ne prilagajaš množici poslušalcev, kot se vse velike založbe, lahko narediš lasten avdiofilski zvok. To je moj moto. Kvalitetno poslušanje glasbe mi veliko pomeni. Ko pridem domov s koncerta, grem včasih najprej v studio in poslušam, kaj sem posnel. Čudovito je podoživeti koncert, ko poslušaš glasbo in dober posnetek hkrati.«

Ko ste si v domači hiši uredili studio, ste torej vedeli, da se boste ukvarjali tudi z glasbenim založništvom? Pod številko ena je zgoščenka harmonikarja Jureta Torija s triom ...

»Nikoli nisem prišel do točke, ko bi si rekel, zdaj se bom pa ukvarjal z glasbenim založništvom. Vse se je dogajalo zelo spontano. Prvi je bil res Jure Tori. Ker sva bila že prej v navezi, je padla ideja, da posnamem Tori trio, in kmalu smo zamisel uresničili v klubu Creinativa. Tako je nastala prva uradna plošča založbe Klopotec. Za njim se je oglasil harmonikar Marko Hatlak, ki sem ga posnel v cerkvi v Crngrobu, in tako naprej. Naj dodam, da sva z Juretom pripravila kar nekaj izdaj in še vedno delava, posledično tudi s skupino Orlek, katere član je.«

Kaj menite, da je tisto, kar glasbenike privlači k izdajanju zgoščenk pri vas, ne pa pri kakšni večji založbi z bolj razvejano prodajno mrežo?

»Mislim, da je prvo dejstvo, da izdajam veliko plošč s posnetki koncertov oziroma igranja v živo. Če glasbeniku prideš zastonj z vrhunsko opremo posnet njegov koncert v živo, je to zanje vsekakor privlačno. Gre namreč za glasbenike, ki niso v središču pozornosti in ne služijo na veliko. Vsekakor pa igrajo dobro glasbo. Snemanja v živo so pač moja dobra volja in glas o takem načinu dela se hitro razširi. Ker založba ni delo za moje preživetje, se z glasbeniki tudi hitro lahko dogovorim za izdajo zgoščenke in finančne podrobnosti. Včasih dobim določeno število zgoščenk za prodajo, včasih pa se sam odločim za financiranje izdaje v celoti. Različno, vedno pa v obojestransko zadovoljstvo, moje in glasbenika. Sodelujem tudi z oblikovalci in risarji, tako domačimi kot tujimi, in vsi nekako poslujemo na podoben način, zato ker to radi počnemo in nam v prvem planu ni zgolj zaslužek.«

Vse je videti tako enostavno. Kako prihajate do vseh teh kontaktov in poznanstev?

»V zadnjih letih snemam tudi manjše džezovske festivale v Avstriji in Italiji, tam sklepam poznanstva z mnogimi glasbeniki, ki izkažejo tudi interes za izdajo živih posnetkov na zgoščenkah. Lani sem izdaj skoraj dvajset plošč, v prvem mesecu letos šest, ki so bile pripravljene že v lanskem letu. Zdaj sem pri številki 78, od tega jih je vsaj polovica iz tujine.«

Trg z zgoščenkami dandanes ni ravno cvetoč, mar ne?

»Zgoščenke se danes ne prodajajo tako kot pred leti. Velike založbe zanimajo predvsem velika imena, ki prinesejo velike zaslužke. Pri džezu in free džezu ne moremo govoriti o tem. Kot sem rekel, odpirajo se poznanstva, in če opraviš dobro, če si fer do glasbenikov in jim je tvoj način dela všeč, potem ne manjka razlogov za sodelovanje. Sam sem karseda odprt za dobro glasbo in mi zaslužek ni prva stvar. Pomembno je, da pokrijem stroške, če kaj ostane, je pa tudi v redu. Zadnja leta na festivale hodimo vsi trije, z mano gresta tudi žena Valentina in najmlajša hči, devetletna Zarja. Pri enem mesecu je bila prvič na festivalu v Krminu, ki letos praznuje svojo dvajsetletnico, za katero sem pripravil tudi posebno izdajo Povezave.«

Na koncertih pa ne snemate le glasbe, ampak nastopajoče beležite tudi v sliki. Kdaj vam uspe posneti še odlične fotografije?

»Običajno pripravim vse za snemanje, na naprave potem pazi Valentina, sam pa še fotografiram. Moja fotografija je predvsem koncertna, prav tako ''v živo'', spontana, brez poziranja.«

Na spletni strani Klopotca si glasbene zvrsti sledijo po vrstnem redu džez, etno, rok, klasika ... je to tudi vaš vrstni red?

»Niti ne. Klasika je na koncu, ker jo je v programu založbe najmanj. Kar se glasbe tiče, nimam nobene posebne preference. Je pa res, da v zadnjem času vse bolj poslušam elektronsko glasbo. Mislim, da moraš glasbi pustiti prostost – ob poslušanju različne glasbe prihajaš do sebe, če si za to seveda pripravljen. Včasih te kakšna muzika zares ''pribije'', spet drugič imaš glasbo za zvočno kuliso. Sam imam rad minimalizem v glasbi. No, med vinilkami boste našli tudi Avsenike.«

Oddajte svoj komentar

Kranj 0°

zmerno oblačno
vlažnost: 96 %
veter: JV, hitrost: 11 km/h

-4/6

torek

-4/7

sreda

0/1

četrtek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

 

 

 

 

IZLETI / Kranj, 11. december 2018

Adventni Zagreb in domačija Slakove mladosti

PRIREDITVE / Gorenjska, 11. december 2018

Medgeneracijske prireditve

PREDAVANJA / Naklo, 11. december 2018

Predstavitev waldorfske pedagogike in igralna urica

GLEDALIŠČE / Kranj, 11. december 2018

Kovček

PRIREDITVE / Naklo, 11. december 2018

Predstavitev knjig in pogovorni večer

PRIREDITVE / Gorenjska, 11. december 2018

Medgeneracijske dejavnosti

PRIREDITVE / Gorenjska, 12. december 2018

Medgeneracijske dejavnosti

PRIREDITVE / Goriče, 12. december 2018

Božično-novoletno srečanje za starejše krajane

 

 
 

 

 
 
 

Arhiv Gorenjskega glasa je verodostojen / 21:00, 10. december

Super, sicer je ta arhiv res zakon zadeva !

Fak četrti, na Pokljuki bo v teh dneh še zanimivo / 16:00, 10. december

Django,
ti še dons 10.12 ne bi bil na cilju, jasno?

Negovalni kader odhaja v proizvodnjo, trgovino ... / 23:55, 9. december

Še dobro, da nam zadnjih 10 let vladajo socialno in solidarnostno usmerjene politične stranke. Kakšno bi bilo šele stanje, če bi nam vladali...

Fak četrti, na Pokljuki bo v teh dneh še zanimivo / 17:30, 9. december

Ja gdo pa bo drugi kot Fak, in je dober za vse razen seveda nositi Slovensko zastavo, nimam komentarjev.

Negovalni kader odhaja v proizvodnjo, trgovino ... / 17:25, 9. december

Če gre vse po gobe je razumljivo da bo tudi v domovih kmalu isto, a kaj ko od naše vlade nemoremo pričakovati drugega.

Turško podjetje izločeno? / 22:36, 8. december

Se spomnim izjave Edvarda Kardelja, da demokracija ni za Slovence. Na žalost se moram z njim strinjat. Za razumevanje demokracije je potrebe...

Avstrijci gradijo, pri nas se zapleta / 22:33, 8. december

Avstrijci delajo že 2 leti konkretno na projektu. Zgradili so 800m dolg viadukt pred predorom. Viadukt, kj je veliko bolj zahteven kot mosti...