Pilljae Kim z možem Mihom Potočnikom iz Lajš nad Selci in sinom Namujem / Foto: Gorazd Kavčič

Vsak drugi je Kim

Južna Koreja, ki te dni gosti zimske olimpijske igre, je ena najgosteje naseljenih držav na svetu, v njeni prestolnici živi kar 17.400 ljudi na kvadratni kilometer. Prebivalci so zelo delavni in narodno zavedni. Ko se je država nekoč znašla v težavah, so začeli prinašati zlato in denar. Groženj severne sosede ne jemljejo več resno. Skoraj polovica državljanov ima priimek Kim. Tudi naša sogovornica Pilljae Kim, ki jo je ljubezen iz Južne Koreje pripeljala na Gorenjsko.

V Južni Koreji se danes začenjajo zimske olimpijske igre. Gosti jih manjše mesto Pjongčang v hribovitem predelu na severovzhodu države z okoli deset tisoč prebivalci, ki doslej ni sodilo med priljubljene turistične destinacije. »Tam je veliko bolj mrzlo kot v drugih delih Južne Koreje. Več je snega, in ker je vreme manj prijazno, je območje manj naseljeno, je pa narava zelo lepa,« je o mestu, ki gosti največjo zimsko športno prireditev, povedala Južnokorejka Pilljae Kim, ki z možem Mihom Potočnikom in polletnim sinom Namujem živi v Škofji Loki.

Zimski športi sicer v Južni Koreji niso med najbolj popularnimi. Popularni so predvsem baseball, ki je najpopularnejši, odbojka, nogomet, košarka, golf …, našteva sogovornica, njen mož pa je prepričan, da bodo Korejci zaradi svoje tekmovalnosti kljub temu radi spremljali olimpijske igre. Največ zanimanja bo najbrž za umetnostno in hitrostno drsanje, kjer imajo zelo uspešne športnice.

V apokaliptičnem svetu

Za razliko od Pjongčanga so številna druga južnokorejska mesta zelo gosto naseljena. Približno 180 kilometrov oddaljena prestolnica Seul je eno najbolj naseljenih mest na svetu. Na približno 605 kvadratnih kilometrih živi 10,5 milijona prebivalcev oz. 17.400 na kvadratni kilometer. To je podobno, kot bi polovica občanov Kranja živela na površini Blejskega jezera. A Pilljae pravi, da je Seul zanimivo mesto. V njem se ostanki starodavne azijske tradicije prepletajo s sodobnimi elementi političnega, kulturnega, socialnega in ekonomskega centra države. Poleg znamenitih lesenih budističnih templjev, kraljevskih palač in tradicionalno zgrajenih hiš so tam tudi velike multinacionalke, trgovska središča, ogromno uličnih prodajaln s prehrano, nebotičniki z dragimi stanovanji, v predmestju pa kopica monotonih stanovanjskih blokov. Prometni zastoji so nekaj vsakdanjega in prebivalci potrebujejo tudi dve uri, da pridejo do službe, pa čeprav s podzemnim vlakom, pripoveduje sogovornica.

Sama prihaja iz Pusana, drugega največjega južnokorejskega mesta, ki je le malenkost manj gosto naseljen od Seula. Mesto je znano po velikem pristanišču, ki naj bi bilo deseto največje na svetu. V bližini je Ulsan, nekoč vas, dokler ni tam Hyundai zgradil svoje tovarne. »Ko se pelješ z vlakom mimo, vidiš tovarno, ki se razprostira na 15 milijonih kvadratnih metrov in velja za največjo na svetu. Občutek imaš, kot da bi prišel v apokaliptični svet, ki ga drugače lahko vidiš le v filmih,« opisuje Miha, ki se skupaj z ženo vsako poletje za mesec ali dva odpravi v njeno domovino.

Korejci veliko delajo

V Južni Koreji, za katero je značilna velika gospodarska rast, so tudi sedeži Samsunga, LG, Kie … Marsikje je možno hitro dobro zaslužiti, so pa na drugi strani tudi številni, ki za preživetje potrebujejo socialno podporo, je razložila Pilljae. Življenjski standard je na splošno višji kot pri nas, ugotavlja Miha. Povprečna plača v Seulu naj bi znašala dobrih tri tisoč evrov.

Življenjski tempo je v Južni Koreji veliko hitrejši, prebivalci delajo veliko več kot Slovenci, opaža Miha. Uradni osemurni delavnik se običajno precej razpotegne. Priložnosti za delo je precej, a se je treba odpraviti v Seul ali kakšno drugo večje mesto, pravi Pilljae in dodaja, da v mestu ni nikoli temno: »Tudi ponoči so vedno kje prižgane luči, saj je zagotovo odprta kakšna trgovina ali restavracija.«

Tudi dopust je v Koreji kratek. »Pripada jim 15 dni ali pa še manj. Možnost za daljša potovanja imajo samo v času med menjavo služb, saj tudi neplačanega dopusta podjetja običajno ne omogočajo,« razloži Miha. Porodniški dopust traja le tri mesece. Nato morajo mamice nazaj na delo, čeprav po besedah Pilljae marsikatera ostane doma, saj lahko že možje s svojimi plačami preživijo družino.

Otroci so marsikdaj še bolj zaposleni od staršev, je pojasnila: »Nekateri prihajajo domov še kasneje kot očetje. Po šoli obiskujejo različne delavnice in izobraževanja, saj je konkurenca na vseh področjih velika, starše pa skrbi za prihodnost otrok.«

Zdravstvene storitve so plačljive in v primeru manjših težav niso drage. Mihu je nekoč korejski zdravnik za polurno obravnavo ob vnetju ušesa in zdravila zaračunal le 13 evrov. »A v primeru raka, na primer, izgubiš vse,« je pristavila Pilljae.

Hrana je v Južni Koreji cenejša, v restavraciji stane tudi pol manj kot v Sloveniji. Oba obožujeta korejsko hrano in je zato zelo pogosto na njunem jedilniku. Najbolj tipična korejska jed je kimči. Pripravljajo ga iz fermentirane zelenjave, običajno kitajskega zelja. »Podoben je našemu kislemu zelju, samo da je začinjen in tudi zelo okusen. Priložijo ga vsakemu obroku, lahko ga pripravijo tudi iz kisle repe,« razloži Miha. Med posebnostmi je tudi kimbab, korejska različica sušija, bibimbab.

So narodno zavedni

Korejci se mu zdijo malce bolj zadržani od Slovencev, v obmorskih mestih pa malo bolj vročekrvni. Pilljae pove, da ima oče glavno vlogo v družini. Čeprav veljajo za zelo delaven narod, ljudje niso odtujeni. Veliko se družijo, pogosto na dogodkih, ob katerih se zbere cela družina.

»So zelo koherenten narod, če nekaj velja, to velja za cel narod. Zelo je pomembna kolektivnost. Kot družinski član si manj pomemben kot cela družina. Bolj je pomembno, kakšna je tvoja vloga v tej družini, skupnosti, do države. Ko se je ta nekoč znašla v težavah, so državljani celo začeli prinašati zlato in denar,« razlaga Miha.

In kako na življenje v Južni Koreji vplivajo napeti odnosi s severno sosedo? Pilljae pravi, da prebivalci grožnjam Severne Koreje ne posvečajo več veliko pozornosti in jih ne jemljejo prav resno. Čeprav bodo severnokorejski športniki sodelovali na olimpijskih igrah, to po njenem mnenju ne bo pripomoglo k izboljšanju odnosov med državama, saj ne zaupa severnokorejskim oblastem.

In še zanimivost o najbolj pogostem korejskem priimku Kim. »Ima ga skoraj polovica ljudi v državi. Po kitajskih pismenkah pomeni zlato ali denar. Med najbolj pogostimi priimki sta še Paq in Lee,« je razložila simpatična Korejka, ki ji je v Sloveniji zelo všeč raznolikost narave, ki v razmaku ene ure ponuja tako gore kot tudi morje. »Prijetno je iti na sprehod, precej več je tudi miru. V Koreji je povsod veliko ljudi, zaradi goste naseljenosti tudi v naravi, ki jo je v velikih mestih težko najti. Temperature so precej podobne, pogrešam pa jasno nebo, sploh pozimi. V Pusanu zaradi vetra ob morju ni veliko megle,« je pojasnila.

Povezala ju je joga

Miha, ki prihaja iz Lajš v Selški dolini, in Pilljae sta se spoznala leta 2012 v Indiji, kjer sta bila na jogijskem izobraževanju. Pilljae je v svoji domovini doštudirala arhitekturo, a je ugotovila, da ta poklic ni zanjo. Povsem se je posvetila jogi, ki jo je v Indiji spoznavala kar štiri leta. Le dva meseca pred odhodom pa je srečala Miho, mladega psihologa, ki sta ga v Indijo pripeljala zanimanje za filozofijo in vzhodnjaško psihologijo ter želja po širjenju znanja o jogi. »Takrat nisem vedela, kje je Slovenija,« priznava Pilljae. Danes je naša država v Južni Koreji zelo popularna, predvsem zaradi predvajanja pri nas posnetih korejskih serij, kar je v zadnjih letih privabilo k nam marsikaterega turista iz Koreje. Miha ob tem pristavi, da so ob enem njunih obiskov v Koreji, potem ko so izvedeli, da je Pilljae poročena s Slovencem, kar naenkrat vsi želeli priti v stik z njo.

Leta 2013 sta se v poročila – v Južni Koreji, ker je bila tam birokracija precej manj zapletena kot pri nas. Sprva sta živela v Ljubljani, zadnje leto pa je njun dom v Podlubniku v Škofji Loki. Pred pol leta ju je razveselil prvorojenec Namu. Pilljae je tako na porodniškem dopustu, sicer pa je njuno poslanstvo poučevanje joge po Iyengar metodi. »Glavni poudarek je na obvladovanju in zavedanju telesa, na preciznosti in anatomsko pravilni izvedbi jogijskih položajev ter dihanju. Je zelo strokovno podkovana,« je razložil Miha in dodal, da tovrstno jogo v drugih državah uporabljajo tudi kot fizioterapijo. Jogo poučujeta v Ljubljani in v Železnikih, morda jo bosta tudi v Škofji Loki, ko bo Pillaje zaključila porodniški dopust.

Oddajte svoj komentar

Kranj 13°

oblačno
vlažnost: 96 %
veter: JV, hitrost: 11 km/h

10/18

nedelja

13/15

ponedeljek

2/17

torek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

IZLETI / Kranj, 23. september 2018

Najvišji vrh Olševe

PRIREDITVE / Gozd, 23. september 2018

Palačinkin živžav

RAZSTAVE / Sovodenj, Ermanovec, 23. september 2018

Razstava gob

PRIREDITVE / Kranj, 24. september 2018

Snemanje oddaje Slovenski pozdrav

PRIREDITVE / Kranj, Cerklje, Šenčur, 24. september 2018

Medgeneracijske prireditve

OBVESTILA / Visoko, 24. september 2018

Vpis gledališkega abonmaja

RAZSTAVE / Slovenski Javornik, 24. september 2018

Slike Marka Rolca

PRIREDITVE / Kranj, Cerklje, Šenčur, 25. september 2018

Medgeneracijske prireditve

 

 
 

 

 
 
 

Doma pod Triglavom / 23:19, 20. september

1. Temeljna ustavna listina, Uradni list RS, 25. 6. 1991, 4. Čl. 3. Odstavek: »ob dejstvu, da SFRJ ne deluje kot pravno urejena država in da...

V Sloveniji bi rad ostal in delal / 20:04, 20. september

Lepo je videti, da nekomu pa le uspe. Čestitke za odločitev o izobraževanju, čestitke k začetku dela in s tem samostojnosti. In najvažnejše ...

V Sloveniji bi rad ostal in delal / 17:16, 20. september

Slovenci se uničujemo sami. Že takoj po ww2, mnogo pridnih in poštenih izgnanih in pokončanih po jamah in gozdovih, tisti, ki so ostali, nis...

Doma pod Triglavom / 16:28, 20. september

Naša država je sekularna in vsako vmešavanje RKC je nesprejemljivo ! Slovenska ustava je jasna in toleranca do tega mora biti ničelna! Ni pr...

V Sloveniji bi rad ostal in delal / 19:01, 19. september

Študenti imajo bolj tanko denarnico, pa je verjetno dobila kakšna sredstva s strani "nevladnih organizacij", katerim je v interesu imeti tu ...

V Sloveniji bi rad ostal in delal / 16:29, 18. september

Seveda je kapitalistom v Sloveniji v interesu zaposlovati azilante, vsaj nekej časa bodo tiho in delali za minimalca, domači so se začeli upirati in zahtevajo večje plače..

V Sloveniji bi rad ostal in delal / 22:04, 17. september

Pozdravljen_a gospa ali gospod Kitty!Jaz sem ta 'študentka', katere življenje vas tako zelo zanima, da bi k meni celo poslali 'ustrezne služ...