Še novi programi za vajence

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Gorenjska / četrtek, 8. februar 2018 / 20:03  

Že v letošnjem šolskem letu so se določeni izobraževalni programi na posameznih šolah začeli poskusno izvajati tudi v vajeniški obliki, v prihodnjem šolskem letu pa se bo mreža šol in izobraževalnih programov, ki se bodo izvajali tudi v vajeniški obliki, še razširila.

Na Gorenjskem so v letošnjem šolskem letu začeli poskusno uvajati vajeništvo v programu oblikovalec kovin-orodjar v Šolskem centru Škofja Loka in tako pridobili 25 vajencev. V prihodnjem šolskem letu se bodo v gorenjski regiji v vajeniški obliki izvajali še trije programi, in sicer mizar in strojni tehnik prav tako v Šolskem centru Škofja Loka ter slikopleskar v Šolskem centru Kranj. "Gre za poklice, ki so bili s strani delodajalcev prepoznani kot deficitarni in bi zato učenci po zaključku šolanja lažje našli zaposlitev," je na predstavitveni delavnici o vajeništvu v prostorih Območne zbornice za Gorenjsko poudarila Ana Žemva Novak iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).

Zakon o vajeništvu po besedah Ane Žemva Novak delodajalcem nudi priložnost, da začnejo vzgajati in usposabljati prihodnje sodelavce že v času šolanja ter tako pomeni dobro priložnost za zmanjševanje kadrovske vrzeli, ki nastaja pri določenih poklicih. Vajeništvo ima po njenih besedah že danes v nekaterih evropskih državah, kot so Švica, Danska, Nemčija, Avstrija ali Velika Britanija, močno tradicijo. "Pri GZS se zavzemamo za to, da bo tudi v Sloveniji kmalu prepoznano kot uspešen način izobraževanja mladih." Vajeništvo namreč omogoča zgodnejše zaposlovanje mladih ter bolj usklajeno ponudbo in povpraševanje po kadrih, zgodnejšo poklicno socializacijo in torej lažji prehod iz izobraževanja v delo ter boljšo usposobljenost delavcev glede na potrebe gospodarstva. Kot so ugotovili z raziskavo med vajenci, ki se letos že uvajajo v delo, je vajeniška oblika zanje privlačna predvsem zaradi tega, ker med izobraževanjem polovico časa preživijo v podjetju, kjer imajo ob sebi usposobljenega mentorja. V vajeniški obliki izobraževanja se namreč vsaj polovica izobraževalnega programa izvede kot praktično usposabljanje z delom pri delodajalcih, kar okvirno pomeni 56 tednov v treh letih, medtem ko je ta delež v šolski obliki izobraževanja nižji in znaša povprečno 22 odstotkov oziroma 24 tednov praktičnega usposabljanja z delom pri delodajalcih. Vajeništvo pa mlade pritegne tudi zaradi vajeniške nagrade, ki v prvem letniku znaša 250 evrov, v drugem 300 in v zaključnem letniku 400 evrov.

Delodajalce, pri katerih so na voljo vajeniška učna mesta, lahko kandidati najdejo tudi na spletni strani ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, pri čemer seznam delodajalcev sproti dopolnjujejo. Šole, ki bodo izvajale vajeniško obliko izobraževanja, bodo izvajale tudi običajno šolsko obliko izobraževanja, v sklopu katere se praktično usposabljanje z delom pri delodajalcih izvaja na podlagi kolektivne ali individualne učne pogodbe, pojasnjujejo na ministrstvu in dodajajo, da sta si obe obliki izobraževanja, tako vajeniška kot šolska, enakovredni in zagotavljata udeležencem povsem enak standard izobrazbe, enako poklicno kvalifikacijo in enako možnost za nadaljevanje izobraževanja. "Prednost vajeniške oblike pa je, da udeležencu omogoča zgodnejši stik s potencialnim delodajalcem in nabiranje praktičnih izkušenj, ki so pomembne za poklicno kariero, saj večajo možnosti za zaposlitev po končanem izobraževanju." Vajenci pa imajo prednost tudi v primeru omejitve vpisa v izobraževalni program na izbrani šoli, kjer se bo izvajal program tudi v vajeniški obliki. Kandidati, ki bodo v roku predložili vajeniško pogodbo, torej najkasneje do začetka izbirnega postopka oziroma 19. junija, bodo namreč izvzeti iz izbirnega postopka.

Vajenci si med šolskim letom lahko tudi premislijo in prestopijo iz vajeniške v šolsko obliko izobraževanja, po zaključenem izobraževanju pa niso obvezani ostati v podjetju, kjer so delali kot vajenci. Zato se delodajalci, ki želijo obdržati vajence tudi po koncu šolanja, zavarujejo tako, da jim ponudijo še kadrovsko štipendijo, je ob tem pojasnila Saša Kocijančič iz Šolskega centra Kranj.