Izredne razmere so postale že redne

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 29. januar 2018 / 15:55  

»Izredne razmere, ki so se začele z žledolomom leta 2014 in se zaradi lubadarja in novih ujm nadaljevale tudi v naslednjih letih, so postale že redne,« ugotavlja Marko Matjašič, glavni direktor Gozdnega gospodarstva Bled.

Bled – Ljubljanska nadškofija je za gospodarjenje s premoženjem ustanovila družbo Metropolitana, ki je leta 2006 postala tudi lastnica Gozdnega gospodarstva Bled. Družba izvaja vsa gozdarska dela v nadškofijskih gozdovih na Gorenjskem, predvsem na Pokljuki, Jelovici in Mežakli, ter v nekaterih državnih gozdovih, odkupuje les na območju celotne Slovenije, kot ena redkih gozdarskih družb v Sloveniji pa je ohranila tudi gradbeno operativo.

Manj dela v državnih gozdovih

Kot je povedal glavni direktor družbe Marko Matjašič, družba izvaja gozdarska dela v približno deset tisoč hektarjih nadškofijskih gozdov na Zgornjem Gorenjskem, ta površina pa se bo v prihodnje verjetno še povečala, saj vsi denacionalizacijski postopki za vračilo gozdov v naravi Ljubljanski nadškofiji še niso končani. V državni lasti bosta ostala dva precej velika gozdna kompleksa – Martinček na Jelovici in Savske jame v Zgornjesavski dolini, ki skupno obsegata okrog 2500 hektarjev gozdov. Po preteku koncesijskega razmerja s skladom kmetijskih zemljišč in gozdov sredi predlanskega leta opravljajo dela v državnih gozdovih le še na podlagi javnih razpisov novoustanovljene družbe Slovenski državni gozdovi. »Prijavljamo se na razpise za dela v gozdovih po vsej Sloveniji, vendar je problem v tem, da dosežene cene na razpisih zelo nihajo, kar je odvisno od ponudbe in povpraševanja. V blejskem gozdnem gospodarstvu smo zavzeli stališče, da delamo po cenah, ki pokrijejo vsaj osnovne plače delavcev,« je dejal Matjašič in dodal, da se jim je po poteku koncesijskih razmerij obseg dela v državnih gozdovih zmanjšal približno za polovico. Na podlagi razpisov izvajajo dela v približno 2500 hektarjih državnih gozdov.

Čim več lesa poskušajo prodati doma

Največ prihodkov ustvarijo z odkupom lesa, pri tem pa iz zasebnih gozdov na leto odkupijo okrog štiristo tisoč kubičnih metrov lesa, kar predstavlja približno sedemdeset odstotkov celotne prodaje lesa. »Pri prodaji lesa je naša osnovna strategija, da ga poskušamo čim več prodati doma, na Gorenjskem. Tako smo največji dobavitelj lesa družbi LIP Bohinj, poleg tega pa oskrbujemo z lesom še okrog deset manjših žag na Gorenjskem. Problem je v tem, da pri nas ni kupcev za ves les, vsak potrebuje le določeno vrsto ali kvaliteto lesa, zato je nujen izvoz. To še zlasti velja za zadnja leta, ko je zaradi žledoloma in napada lubadarja ponudba lesa veliko večja kot v normalnih letih. Največ lesa prodamo v Avstrijo, sicer pa tudi v Italijo, v Bosno in Romunijo. Pri prevozu lesa na bolj oddaljene trge se zaradi ekonomike poslužujemo tudi železnice,« je dejal Matjašič in dodal, da približno trideset odstotkov lesa prodajo doma, preostalega pa na tujih trgih. Cene lesa zelo nihajo. Medtem ko jih gospodarska rast in vse večje povpraševanje po lesu kot gradbenem materialu zvišujeta, jih velika ponudba, ki je posledica ujm ter razširjenosti lubadarja, potiska navzdol. »Cene lesa so zato nižje kot pred leti, lani so bile dokaj stabilne, a kaj bo letos, si ne upamo napovedati.«

Redne sečnje je zelo malo

V Gozdnem gospodarstvu Bled ugotavljajo, da so izredne razmere, ki so se začele z žledolomom v letu 2014 in se nadaljevale s pretirano razmnožitvijo lubadarja v naslednjih letih ter lanskim decembrskim vetrolomom, postale že redne. »Naravne ujme so vse pogostejše, rednega poseka je zelo malo, prevladuje sanitarni posek. Pri lubadarju je še dodaten problem, da se najbolj izrazito pojavlja poleti, ko je čas dopustov in je zelo težko dobiti izvajalce za posek in spravilo lubadark. Količine posekanega drevja so zaradi posledic ujm in napada lubadarja še enkrat večje kot v normalnih razmerah, letni posek presega možni etat,« je dejal Marko Matjašič in dodal, da v takšnih razmerah, ko le »gasijo požare«, z gozdovi ni možno sistematično gospodariti v skladu z gozdnogospodarskimi načrti. Na Bledu so leta 2004 kot prvi v Sloveniji začeli s strojno sečnjo, to je posek lesa s t. i. harvesterjem in prevoz lesa s t. i. forwarderjem. V zadnjih letih na tak način posekajo in pospravijo že od trideset do štirideset odstotkov vsega lesa, tako da si dela v gozdu brez uporabe tovrstne tehnologije že težko predstavljajo. Strojna sečnja se jim je izkazala kot zelo koristna zlasti ob spravilu lesa po žledolomu in vetrolomu ter ob sanaciji žarišč lubadarja, ko je bilo treba hitro ukrepati.

Najprej bodo obnovili Hotel Bellevue

V podjetju poleg gozdarstva krepijo tudi turistično dejavnost. Medtem ko že oddajajo v najem gozdarske koče in apartmaje na Pokljuki in Jelovici ter apartmaje v Piranu, je njihova hčerinska družba Pokljuka lani na dražbi kupila dva bohinjska hotela. V Hotelu pod Voglom dosedanji najemnik nadaljuje dejavnost, Hotel Bellevue pa je dlje časa zaprt in ga je že načel zob časa. »Za ta hotel smo v prvi fazi naredili posnetek stanja ter analize materialov, zdaj v sodelovanju s strokovnjaki za alpski turizem pripravljamo vsebinski koncept, v katerem se bomo tudi opredelili, kdo bodo naši ciljni gostje, še letos pa bomo sprejeli odločitve glede obsega vlaganj in začetka del,« je dejal Matjašič, ki pričakuje, da bodo postopki za pridobitev dovoljenj potekali nekoliko dlje kot običajno. Hotel je namreč na območju Triglavskega narodnega parka, glavni objekt pa je tudi spomeniško zaščiten.