Petje ji je bilo sonce, voda in zrak

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: GG Plus / nedelja, 21. januar 2018 / 09:09  

V torek, prav na dan 100. obletnice rojstva svetovno znane operne pevke Valerije Heybal, so v Kamniku, kjer je bila umetnica rojena in je tudi pokopana, pripravili slovesnost z odprtjem razstave, s katero želijo dokazati, da v rodnem mestu ni pozabljena, čeprav bi se dalo za ohranitev njenega spomina storiti še marsikaj.

Sopranistka Valerija Heybal je bila rojena v Kamniku 16. januarja 1918, in čeprav je na svoji življenjski poti pustila izjemen pečat v opernem svetu, mlajše generacije o njej vedo bore malo. Tudi v Kamniku, kjer se sploh v zadnjem času močno trudijo ta spomin oživiti. Prav na dan stote obletnice njenega rojstva so v Domu kulture Kamnik pripravili slovesnost umetnici v spomin z odprtjem priložnostne razstave, na kateri so se zbrali tudi vnuki in pravnuki njenih bratov in sester ter tisti, ki so Valerijo Heybal poznali osebno.

»Slovesnost posvečamo Valeriji Heybal – Kamničanki in svetovljanki, operni pevki evropskega in lahko rečemo tudi svetovnega slovesa, ki je v enem od svojih intervjujev rekla, da ji je petje pomenilo sonce, vodo in zrak in – če je kdaj v življenju kaj resnično ljubila, je bil to njen poklic. Vse to izžarevajo tudi naše fotografije, pred vas smo jih postavili zato, da bi začutili, da se je pred sto leti tu, v Kamniku, rodila velika umetnica. Je res pozabljena? Ne, a vendarle bi morali storiti še marsikaj, da bi bila bolj navzoča med nami. Po njej bi lahko poimenovali katero od kulturnih ustanov, na rojstno hišo bi morali postaviti spominsko ploščo, v Kamniku bi lahko bila ulica Valerije Heybalove in še marsikaj bi se dalo storiti. Spomin na velike ljudi je treba ohranjati,« je na odprtju razstave povedala pobudnica slovesnosti, predsednica Društva sv. Jakoba Kamnik dr. Marjeta Humar, ki je razstavo pripravila v sodelovanju z Domom kulture Kamnik in Območno izpostavo Kamnik Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.

Del razstave sega v leto 1996, ko je bila dve leti po smrti umetnice v njen spomin pripravljena obsežna razstava, ki je bila predstavljena v takratnem Razstavišču Veronika. Drugi del razstave pa je nastal kot strnjeni povzetek življenja in dela Valerije Heybal, podrobneje opisan v monografiji avtorjev Marka Koširja in Petra Bedjaniča, ki je bila izdana lani ob 100-letnici njenega rojstva. Razstava bo v Domu kulture Kamnik na ogled do konca januarja.

Valerija Heybal se je rodila v Kamniku očetu Josipu, organistu, in materi Ceciliji, rojeni Matičič. Osnovno šolo je začela obiskovati v Kamniku, nato nadaljevala v Ljubljani, kjer je končala tudi nižjo gimnazijo in šest razredov srednje šole Državnega konservatorija v Ljubljani. Glasba jo je spremljala od rane mladosti. Solo petje je študirala pri profesorju Francu Župevcu, v vlogi Djule v Gotovčevi operi Ero z onega sveta pa je debitirala 16. januarja 1938 in nato istega leta postala članica ljubljanske Opere, kjer je delala vse do 31. decembra 1947. V začetku leta 1948 je odšla v Beograd, v letih od 1952 do 1954 pa stalno nastopala v Bernu, gostovala je v Izraelu, Avstriji, Londonu, Bruslju in drugje. Prepela je skoraj ves repertoar za dramski sopran in nastopala v svetovno znanih opernih delih. Njen glas je zadnjič javno zazvenel v Kamniku 19. februarja 1977 na slovesnosti ob obletnici rojstva slikarja Ivana Vavpotiča. Zadnja leta svojega življenja je zaradi bolezni večino časa preživela v bolnišnici, umrla pa je 18. septembra 1994 v Ljubljani in bila pokopana na kamniških Žalah. Za njeno smrt so vedeli le redki, vsaj na poslednjo pot jo je pospremila zgolj peščica rojakov in prijateljev.

»V Kamniku ni pozabljena,« je sporočilo organizatorjev tokratne slovesnosti, sploh ob stoti obletnici rojstva Valerije Heybal, ko so se številni potrudili, da bi umetnico spoznale tudi mlajše generacije.