Turistom ponujajo zgodbe

Na dobro obiskani razvojni kulturno-turistični delavnici Kulturna doživetja Škofjeloškega so udeleženci prisluhnili možnostim, ki jih kulturni turizem predstavlja za slovenske in tuje obiskovalce in turiste. Predstavili so tudi projekt Kjer domujejo zgodbe.

Škofja Loka – Kulturni turizem je med najbolj rastočimi vrstami potovanj, saj je kar 37 odstotkov vseh potovanj po svetu povezanih z njim, njegova rast pa je 15 odstotkov letno, sta na delavnici povedali Neja Petek in Petra Goneli iz Agencije za razvoj komunikacije v turizmu Nea Culpa, specializirane za kulturni turizem. Tudi na Škofjeloškem kulturna dediščina in sodobna ustvarjalnost predstavljata ključno prednost za turizem. Prepoznavnost tega območja dviguje Škofjeloški pasijon, ob koncu leta 2016 proglašen za Unescovo dediščino človeštva. Na delavnici so ga večkrat omenili, med drugim tudi v kontekstu, kakšna doživetja najbolj zanimajo turiste: takoj za zgodovinskimi znamenitostmi so to zgodovinske uprizoritve, saj gre za živo zgodovino, ki na sodoben način interpretira kulturno dediščino. Škofjeloški pasijon s svojimi uprizoritvami vsakih šest let že predstavlja tak potencial, v vmesnem obdobju pa turisti od lani lahko njegovo zgodbo spremljajo na digitalizirani Romualdovi poti, kjer se tradicija prepleta s sodobnimi tehnologijami. Kot nalašč je za turiste, ki želijo sami raziskovati zgodbe okolja, ki ga obiščejo, so ugotavljali na delavnici. Kultura bo osrednja tema slovenskega turizma v tem in prihodnjem letu, sta napovedali vodji delavnic in predstavili tudi več primerov dobrih praks v svetovnem in slovenskem turizmu.

Turisti si danes želijo aktivnih doživetij, čim tesnejšega stika z lokalci in njihovim življenjskim slogom, izkusiti želijo kar najbolj avtentična doživetja. Takšen cilj zasleduje tudi projekt Kjer domujejo zgodbe, ki jo je na Škofjeloškem izvajalo več projektnih partnerjev, poleg občin Žiri in Gorenja vas - Poljane tudi Javni zavod Ratitovec Železniki, Loški muzej, Rokodelski center DUO, Razvojna agencija Sora. Projekt, katerega druga faza se končuje 31. januarja letos, je predstavila Lucija Kavčič, direktorica Zavoda za kulturo in turizem Poljanska dolina. Namen projekta je bil med drugim popestriti ponudbo muzejev in kulturnih centrov na osnovi zgodb in jih povezati med seboj. Predstavila je konkretne ukrepe: izdajo brošure, v kateri bodo obiskovalci lahko zbirali žige obiskanih ustanov, vzpostavitev spletne strani, pobarvanko za otroke, v muzejih in rokodelskem centru bo na voljo tudi oprema, ki bo omogočala, da si tudi obiskovalci izdelajo loški (in dražgoški) kruhek ali sami skujejo žebelj ... Skratka pričakujejo, da bodo s temi privlačnimi doživetji pritegnili čim več gostov. O tem, kako se bo predstavljalo škofjeloško območje v ponudbi slovenskega turizma na tujem (največkrat v okviru slovenskih zgodovinskih mest, veliko se povezujejo zlasti z Idrijo), je udeležencem povedala Andreja Križnar iz Turizma Škofja Loka. Osrednji del delavnic pa je bil namenjen medsebojni izmenjavi predlogov in idej, kako oblikovati povezano ponudbo kulturno-turističnih doživetij, in iskanju rešitev za skupno trženje.